Gospodarski minister Zdravko Počivalšek še kar naprej vehementno razlaga, da bodo hoteli ostali v slovenskih rokah. S tem je šel tako daleč, da si je omislil turistično strategijo, ki predvideva, da bodo vse turistične kapacitete ostale v slovenskih, tj. državnih rokah. V oddaji Tarča na RTV Slovenija pred nekaj tedni je celo izustil, da bo država zagotovila del denarja za nakup portoroških hotelov, da ti ne bi slučajno padli v napačne roke. Zato želi minister Počivalšek z javnim denarjem spet reševati zadolžena podjetja in njihove privilegirane direktorje ter z državnim intervencionizmom posegati na trg. Če pustimo ob strani, da gre ponovno za klasično slovensko zgodbo, kjer bodo davkoplačevalci branili ideale nekega holdinga, tokrat Save, njihovi menedžerji pa bodo srkali koktajle na eksotičnih otokih, je ministrov načrt pravzaprav šokanten.

Zakaj šokanten?

Prvič zato, ker Sava nima denarja, da bi sodelovala pri nakupu Istrabenz turizma, kar je v intervjuju za Sobotno prilogo časnika Delo priznal tudi predsednik upravnega odbora Save Klemen Boštjančič. Drugič zato, ker naj bi večino denarja zagotovil sklad Bain Capitals, ki vse bolj kaže podoben obraz kot sklad York, ki se je izkazal za desno roko kroga Boruta Jamnika.

Šokantna je tudi izjava ministra Počivalška, da bi pod eno streho zbrane turistične kapacitete potem država lahko potem v paketu tudi prodala. Tu se skriva največja neumnost njegove strategije, saj bi država tako nekomu omogočila monopol nad slovenskim turizmom. A še prej so angažirali neke svetovne strokovnjake za hotelirstvo, ki razlagajo, da Sava sicer nima denarja za nakup šestih hotelov, da pa bi jih znali čudovito voditi. Torej bi naj kupec hotele moral predati Savi v upravljanje. Vse lepo in prav, a to je vseeno stvar odločitve lastnika - in ne države, ministra ali kakega izvedenca.

Klemen Boštjančič, šef Save, ki bi imela hotele Istrabenz turizma, a za nakup nima denarja.

Da bi razumeli, kako zelo si nekateri želijo pomagati Savi, se moramo preseliti na slabo banko, DUTB. Nedolgo nazaj smo opisali primer, kako je DUTB izvedel v bistvu zelo podel manever, ko je blokiral poskus Miodraga Kostića, da odkupi terjatve do holdinga Istrabnez. Kostićeva ponudba na slabi banki je potem za kakšne tri tedne kar izginila. Kar "izgubila se je", pravijo naši notranji viri iz DUTB. Minister Počivalšek je bil takrat obveščen, da so notranje kontrolne službe DUTB opozorile, da bi glede na pravilnike morali dati Kostiću čas do konca januarja, da dopolni svojo ponudbo. A Počivalšek je ugnal tako finančnega ministra Andreja Bertonclja kot predsednika vlade Marjana Šarca in na vladi dosegel ustavitev prodaje dolgov holdinga Istrabenz.

Zato se je treba vprašati, kdo na slabi banki tako zavzeto ščiti interese Save, da je pripravljen kršiti vse kodekse in dobre prakse. Naši viri pravijo, da je to Mitja Križaj, neizvršni direktor in član upravnega odbora slabe banke. Sam sicer trdi, da se je v skladu z vsemi pravili izločil iz odločanja o prodaji Istrabenzovh hotelov, ker je v koliziji interesov. V koliziji interesov naj bi po njegovem bil, ker je pred časom skupaj z Bain Capitalom sodeloval v nekem nepremičninskem poslu, ki se na koncu menda niti ni materializiral. A to je le vrh ledene gore, saj se Križaj dobro pozna z regijskimi predstavniki Baina, na primer z bratoma Željkom in Brankom Olujić iz Zagreba. Prijateljuje in poslovno sodeluje pa tudi s Klemnom Boštjančičem, s katerim si lahko izmenjujeta podatke in načrte glede usode portoroških hotelov. Vsem pa je skupno tesno znanstvo z Borutom Jamnikom, predsednikom uprave Modre zavarovalnice.

Mitja Križaj pa tokrat ni prvič v konfliktu interesov. Leta 2012 je potekala kriminalistična preiskava financiranja nesojenega stanovanjskega kompleksa v Komendi, v katerem je skupina Hypo Alpe Adria Bank Slovenija takrat nasedla s petimi milijoni evrov, v poslu pa je sodeloval Križaj. Kot je takrat poročal Dnevnik, je podjetje Urbano KC Urbana Stojana najemalo posojila pri Hypu, pod katera se je podpisoval takratni direktor Hypo Leasinga Mitja Križaj, podpisal pa se je tudi pod pet milijonov evrov vredno kreditno pogodbo januarja leta 2007. Dve leti kasneje, torej 2009., je Križaj v projekt Komenda vstopil kot podjetnik, saj je postal zastopnik družbe Solaris razvojna skupina, ki je postala 51-odstotni lastnik v podjetju Urbano. Leta 2011 pa se je vrnil na Hypo, ravno ko so se začele preiskave spornih poslov nekdanjih vodilnih. Ko pa ga je nekdanja ministrica Mateja Erman Vraničar imenovala v DUTB, je to utemeljevala, da zaradi njegovih izkušenj na Heti, slabi banki propadle Hypo banke. A glej ga zlomka, izkazalo se je, da je bil tam le kratek čas in da niso videli potrebe, da bi z njim sodelovali še naprej.

Če obstaja zarota Savinih ljudi, da bi brez denarja v roke dobili Istrabenz turizem, potem v njej poleg ključnih Savinih menedžerjev gotovo sodelujejo gospodarski minister Zdravko Počivalšek, sklad Bain Capital, ki ga zastopajo Jamnikovi ljudje in mlakuža v slabi banki, v kateri čofota Mitja Križaj.