Komentar

8. februar, dan slovenskega nacionalizma

Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, simultanosti. Kult novega potrebuje skupnost, ne pa umetnik, ki je tako ali tako obsojen na svojo svobodo. Samo prek njega se vidi (simptom), ali je skupnost svobodna ali ne!

26.01.2019 20:55
Piše: Dragan Živadinov

Nihče, ampak čisto nihče se nam ne sme vpletati v to, kaj je umetnost in kaj ni!

Kmalu bomo praznovali Dan slovenskega nacionalizma, ki so nam ga pred več kot pol stoletja organizirali nacionalkomunisti. To nam potrjuje intelektualno zapletena, ideološko - teološka skupina Ypsilon iz začetka šestdesetih letih. Ne ugovarjajte mi, da ni res, da vam ne bi tega dokazoval. Ljubljana, Zagreb, Beograd! Že od nekdaj si želim imeti toliko časa, da napišem obsežno besedilo o Zenitizmu, o dveh bratih, ki sta vse svoje življenje posvetila novemu v umetnosti. Brata Ljubomir Micić in Branko V. Poljanski sta oblikovala balkansko odličnost in silovito vplivala na pesnika Srečka Kosovela, na vznik njegove želje po novih oblikah. Oba sta bila in sta še vedno v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu tujca. Te dni se istovetim z besedo tujec v svetu, ki sem ga sam izoblikoval. To besedilo ima namen prek revije Zenit komentirati in pojasniti - kult novega, ki je tudi moj kult. Opremil ga bom z univerzalnimi stališči. Moje načelno stališče v komentarjih je jasno izraženo - komentiram samo tisto, kar občudujem.

 

 

Stališče I.: Poetika novega

 

Vstop novih medijev v prostor resničnosti je porajal in poraja nove žanrovske zvrsti, ki na različne načine vstopajo prek mix medija v tradicionalne umetniške zvrsti. Vse je odvisno od izumiteljskega talenta umetnika, ki s svojimi montažno eksperimentalnimi oblikami oblikuje različne umetniške formate. Tako je recimo pojav dnevnega časopisa v sedemnajstem stoletju vplival na oblikovanje književnosti, tako je izum radia v dvajsetem stoletju vplival na obliko novega romana, da o filmu ne govorimo. Ljubomir Micić in Branko V. Poljanski sta izbrala časopis za manifestacijo svoje zenitistične umetnosti, radijske novice pa za oblikovanje hitrih sporočil o evropskih - umetniških izmih. Radijska reklama je v Zenitu vplivala prek copy-writerjev na poezijo. Že v naslednjem trenutku je neposredno vplivala televizija, danes medmrežje. Vsak dan iz nevrednega sveta umetniki generirajo nove vrednosti.

 

 

Stališče II.

 

Inovacije umetniških oblik pospešeno polnijo prazne volumne zvrsti. Včasih so v skladu s časom, včasih mu nasprotujejo. Ni zakonitosti, kaj je smiselno, kaj šele nesmiselno. Oboje se izmenjuje. Novo se vsak dan potrjuje in zapisuje tudi s pomočjo umetnosti. Polni se duh časa prek umetnika. V umetniku vlada popolnoma drugačno zaporedje zaradi podedovanih struktur, ki se mu plastijo na telesu. To se najbolje vidi v umetniški biografiji. Kako težko se jih je znebiti, vedo najbolje umetniki sami. Med duhom časa in stilom umetnika se plete skladje novega.

 

 

Stališče III.

 

Estetsko inovacijo oblikuje iracionalni um, ki se manifestativno raz-stavlja ali pred-stavlja. Ne morete si predstavljati, kako se je Srečko Kosovel vznemiril tisto noč, ko je imel Branko V. Poljanski predavanje v Ljubljani. Tradicionalisti potencirajo pri svojih predstavitvah enotnost in lastno posebnost, avantgardisti pa se zavzemajo za različnost v izboru in fragmentarnost. Tradicionalisti oblikujejo soodvisnost elementov, ki so del celote, avantgardisti se zavzemajo za emancipacijo od celote, za heterogenost in konstrukcijo. Oboji pa so obsojeni na izumiteljstvo. Ponovimo stotič: Bolje slabo novo, kot staro dobro (Bertold Brecht).

 

 

Stališče IV.

 

Razvojna črta v umetnosti je sled, ki skozi stoletja spremlja razvoj medijev. Bodisi da je to črta, ki je prevedena v pisavo, bodisi da je to črta, prevedena v notno črtovje, ali pa je to sled krvi v vizualni umetnosti (Hermann Nitsch). Ponovimo stotič: V umetnosti ni napredka, je samo monumentalen razvoj.

 

 

Stališče V.

 

Težišče modernizma in avantgardizma biva v filozofskem premisleku o umetnosti sami. Umetnik živi sredi premisleka o načinu lastnega delovanja. Tudi zato je v nenehnem dialogu s sodobno, novoveško ali klasično filozofijo. Tako kot mora vsaka filozofija zgraditi svoj sistem, tako mora tudi novoveški umetnik sistematizirati ekspresijo svojega delovanja. Obsojen je na to, da spodbija obstoječe definicije umetnosti, s tem nenehno spodbija tudi samega sebe. 

Umetnost je v pretklosti sama sebi postavljala stroge standarde, če jih umetnik ni upošteval, ni mogel biti umetnik. Samo nekaterim je uspelo preseči zakonitosti zvrsti. Največji umetniški duhovi so v globoki preteklosti delovali znotraj kanona. Prelom vseh prelomov se je zgodil v romantiki. Umetniki so začeli rušiti meje tradicionalnih zakonitosti, začeli so proizvajati umetnost, kot jo poznamo. "To je trenutek, ki začne oblikovati življene in svet, kakršnega poznamo danes".

 

Romantika izvzame iz skupnosti umetnika genija, ki mu je dvoljeno vse samo zato, da za vse nas preseže meje bivanja. Skupnost mu dovoli, da uveljavi svojo umetniško voljo. Metodološko mu dovoli, da ruši svet, istočasno pa uveljavlja svoj individualizem. To traja vse do konca klasičnega modernizma. O postmodernizmu ne bom premišljeval pred vami. Ne morem pa se otresti spomina na individualizme Strniše, Zajca in Smoleta.

 

Vse se spremni z visokim modernizmom leta 1995, ki uvede kategorijo vseh kategorij v umetnosti: odgovornost! Individualist se začne odgovorno vesti  do materiala umetniškega dela, do proizvodnega procesa, do umetniške predstavitve, odgovorno uveljavi lastno pozicijo in stališče.

 

 

Stališče VI.

 

Avtonomija umetnosti se je začela z nastopom romantične umetnosti. Ravno umetniki romantiki so nam izborili popolno avtonomijo. Nihče, ampak čisto nihče se nam ne sme vpletati v to, kaj je umetnost in kaj ni! Ni te avoritete, ne duhovne, ne hierarhične. Samo umetnik je lahko kriterij umetniku. Seveda le do nastopa kritične presoje o umetnosti s pozicij zgodovine umetnosti, ki v vseh primerih zagovarja načelo originalnosti.

 

To načelo je najpomembnejše načelo. Umetnik mora zgraditi tisto, kar ni še nihče pred njim, z materialom, ki ga ni še nihče uporabljal, na način (proizvodni proces), ki ga ni še nihče uveljavljal, s stališčem, ki ga še nihče ni imel. Avtonomija umetnosti je na začetku stoletja živela v boemski drži, polni alkoholnih hlapov in morfističnega vbrizgavanja. Avtonomija umetnosti je zagotavljala in še vedno zagotavlja - svobodo! SVOBODO! Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, simultanosti. Kult novega potrebuje skupnost, ne pa umetnik, ki je tako ali tako obsojen na svojo svobodo. Samo prek njega se vidi (simptom), ali je skupnost svobodna ali ne!

 

Ljubomirju Miciću in Branku V. Poljanskemu so leta 1968 odvzeli vso svobodo, za njiju je bilo prepozno. Toda v meni sta izoblikovala silno željo po umetnosti, ko sem v srednji šoli spoznaval njuno revijo Zenit, skupaj z Delakovim Tankom. Tako preprosto je to. Želja in pričakovanja.

 

 

Stališče - smrt

 

Vse se je začelo v romantiki! Svoj zenit bo verjetno doživelo v visokem modernizmu. Žal ne bom videl poznega modernizma, ki se nahaja tam nekje globoko v XXI. stoletju. Visoki modernizem zavrača ideološke konstrukcije, religiozne patologije in je načelno proti vsem normativnim logikam, proti podobnostim in podobam. Sveto zavrača kolektivizem in potencira skupnost občutljivih, strogih individualcev ter neusmiljeno zagovarja originalnost in odgovornost.

 

 

Didaktični dodatek

 

V prilogi dodajam didaktični posnetek, ki nam razloži odnos med umetnikom in duhom časa, kjer so si vsi podobni. V filmskem kadru iz leta 1907 vidite Dunaj in Ivana Cankarja, ki se s snopom rokopisov premika proti kameri. Duh časa v kadru nam pokaže, da so bili vsi na Dunaju podobni Ivanu Cankarju. Katero umetniško delo je Ivan Cankar izdal za časa svojega življenja na Dunaju, ali pa France Prešeren?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
18
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
16
20.02.2019 23:10
Ob peti obletnici ruske invazije na Krim Pavlo Klimkin razčlenjuje mit o tem, da naj bi bil ta polotok od nekdaj ruski . V ... Več.
Piše: Pavlo Klimkin
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
7
19.02.2019 23:15
Marjan Šarec lahko odpira šampanjec in se veseli visoke javnomnenjske podpore ta hip, vendar pa ga na evropskih volitvah ... Več.
Piše: Uredništvo
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
38
18.02.2019 18:32
Že prejšnji teden, na vrhuncu bazoviškega škandala, je postalo jasno, da bo v Sloveniji za neustrezen, v bistvu celo sramoten in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
6
18.02.2019 00:00
Vračanje premoženja ne le žrtvam nacističnega holokavsta, ampak tudi komunističnega terorja, je moralna dolžnost demokratičnih ... Več.
Piše: Keith Miles
Minister za kulturo
5
17.02.2019 12:00
Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Mderndorferje na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija
0
16.02.2019 22:33
Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Slovenija First!"
13
14.02.2019 21:08
Polemika o prihodnosti Evropske unije, ki se je razvila med Keithom Milesom in Dejanom Steinbuchom, se nadaljuje. Pridružuje se ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
44
13.02.2019 01:45
Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše
0
10.02.2019 08:00
Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
15
08.02.2019 16:00
Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
11
07.02.2019 00:59
Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
49
05.02.2019 06:00
Slovenski mediji morajo nujno nadaljevati z intenzivnim javnim linčem Borisa Kobala, če želimo, da si bo tudi ta komedijant po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Deklaracija 30: Velika evropska debata
4
03.02.2019 18:00
Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradioddaljevanja ZDA in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dramaturgova drama: Konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo onkraj dobrega in zla
0
02.02.2019 20:20
Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."
27
30.01.2019 22:55
Slovenski mediji imajo kratek spomin.Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro ... Več.
Piše: Igor Mekina
Polemika o Evropi: Churchill bi bil zagotovo proti brexitu, če bi ta pomenil še močnejšo Nemčijo
11
29.01.2019 22:34
Dragi Keith, najbolj me je strah, da bi se Evropa tudi zaradi brexita in izgube dragocene članice, za katere državljane so nekoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Povest o nekulturnem Prešičku ali kdaj bomo že ukinili to prekleto ministrstvo
16
27.01.2019 19:00
Ponedeljek bo dan D za Dejana Prešička, ki mu sindikalisti in zaposleni na ministrstvu očitajo nekulturno vedenje, mobing in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,066
02/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,433
03/
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
Uredništvo
Ogledov: 2,232
04/
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
Pavlo Klimkin
Ogledov: 1,756
05/
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
Ferdinand Blaznik
Ogledov: 1,289
06/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,366
07/
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
Keith Miles
Ogledov: 1,304
08/
Minister za kulturo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,705
09/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,338
10/
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,110