Komentar

8. februar, dan slovenskega nacionalizma

Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, simultanosti. Kult novega potrebuje skupnost, ne pa umetnik, ki je tako ali tako obsojen na svojo svobodo. Samo prek njega se vidi (simptom), ali je skupnost svobodna ali ne!

26.01.2019 20:55
Piše: Dragan Živadinov

Nihče, ampak čisto nihče se nam ne sme vpletati v to, kaj je umetnost in kaj ni!

Kmalu bomo praznovali Dan slovenskega nacionalizma, ki so nam ga pred več kot pol stoletja organizirali nacionalkomunisti. To nam potrjuje intelektualno zapletena, ideološko - teološka skupina Ypsilon iz začetka šestdesetih letih. Ne ugovarjajte mi, da ni res, da vam ne bi tega dokazoval. Ljubljana, Zagreb, Beograd! Že od nekdaj si želim imeti toliko časa, da napišem obsežno besedilo o Zenitizmu, o dveh bratih, ki sta vse svoje življenje posvetila novemu v umetnosti. Brata Ljubomir Micić in Branko V. Poljanski sta oblikovala balkansko odličnost in silovito vplivala na pesnika Srečka Kosovela, na vznik njegove želje po novih oblikah. Oba sta bila in sta še vedno v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu tujca. Te dni se istovetim z besedo tujec v svetu, ki sem ga sam izoblikoval. To besedilo ima namen prek revije Zenit komentirati in pojasniti - kult novega, ki je tudi moj kult. Opremil ga bom z univerzalnimi stališči. Moje načelno stališče v komentarjih je jasno izraženo - komentiram samo tisto, kar občudujem.

 

 

Stališče I.: Poetika novega

 

Vstop novih medijev v prostor resničnosti je porajal in poraja nove žanrovske zvrsti, ki na različne načine vstopajo prek mix medija v tradicionalne umetniške zvrsti. Vse je odvisno od izumiteljskega talenta umetnika, ki s svojimi montažno eksperimentalnimi oblikami oblikuje različne umetniške formate. Tako je recimo pojav dnevnega časopisa v sedemnajstem stoletju vplival na oblikovanje književnosti, tako je izum radia v dvajsetem stoletju vplival na obliko novega romana, da o filmu ne govorimo. Ljubomir Micić in Branko V. Poljanski sta izbrala časopis za manifestacijo svoje zenitistične umetnosti, radijske novice pa za oblikovanje hitrih sporočil o evropskih - umetniških izmih. Radijska reklama je v Zenitu vplivala prek copy-writerjev na poezijo. Že v naslednjem trenutku je neposredno vplivala televizija, danes medmrežje. Vsak dan iz nevrednega sveta umetniki generirajo nove vrednosti.

 

 

Stališče II.

 

Inovacije umetniških oblik pospešeno polnijo prazne volumne zvrsti. Včasih so v skladu s časom, včasih mu nasprotujejo. Ni zakonitosti, kaj je smiselno, kaj šele nesmiselno. Oboje se izmenjuje. Novo se vsak dan potrjuje in zapisuje tudi s pomočjo umetnosti. Polni se duh časa prek umetnika. V umetniku vlada popolnoma drugačno zaporedje zaradi podedovanih struktur, ki se mu plastijo na telesu. To se najbolje vidi v umetniški biografiji. Kako težko se jih je znebiti, vedo najbolje umetniki sami. Med duhom časa in stilom umetnika se plete skladje novega.

 

 

Stališče III.

 

Estetsko inovacijo oblikuje iracionalni um, ki se manifestativno raz-stavlja ali pred-stavlja. Ne morete si predstavljati, kako se je Srečko Kosovel vznemiril tisto noč, ko je imel Branko V. Poljanski predavanje v Ljubljani. Tradicionalisti potencirajo pri svojih predstavitvah enotnost in lastno posebnost, avantgardisti pa se zavzemajo za različnost v izboru in fragmentarnost. Tradicionalisti oblikujejo soodvisnost elementov, ki so del celote, avantgardisti se zavzemajo za emancipacijo od celote, za heterogenost in konstrukcijo. Oboji pa so obsojeni na izumiteljstvo. Ponovimo stotič: Bolje slabo novo, kot staro dobro (Bertold Brecht).

 

 

Stališče IV.

 

Razvojna črta v umetnosti je sled, ki skozi stoletja spremlja razvoj medijev. Bodisi da je to črta, ki je prevedena v pisavo, bodisi da je to črta, prevedena v notno črtovje, ali pa je to sled krvi v vizualni umetnosti (Hermann Nitsch). Ponovimo stotič: V umetnosti ni napredka, je samo monumentalen razvoj.

 

 

Stališče V.

 

Težišče modernizma in avantgardizma biva v filozofskem premisleku o umetnosti sami. Umetnik živi sredi premisleka o načinu lastnega delovanja. Tudi zato je v nenehnem dialogu s sodobno, novoveško ali klasično filozofijo. Tako kot mora vsaka filozofija zgraditi svoj sistem, tako mora tudi novoveški umetnik sistematizirati ekspresijo svojega delovanja. Obsojen je na to, da spodbija obstoječe definicije umetnosti, s tem nenehno spodbija tudi samega sebe. 

Umetnost je v pretklosti sama sebi postavljala stroge standarde, če jih umetnik ni upošteval, ni mogel biti umetnik. Samo nekaterim je uspelo preseči zakonitosti zvrsti. Največji umetniški duhovi so v globoki preteklosti delovali znotraj kanona. Prelom vseh prelomov se je zgodil v romantiki. Umetniki so začeli rušiti meje tradicionalnih zakonitosti, začeli so proizvajati umetnost, kot jo poznamo. "To je trenutek, ki začne oblikovati življene in svet, kakršnega poznamo danes".

 

Romantika izvzame iz skupnosti umetnika genija, ki mu je dvoljeno vse samo zato, da za vse nas preseže meje bivanja. Skupnost mu dovoli, da uveljavi svojo umetniško voljo. Metodološko mu dovoli, da ruši svet, istočasno pa uveljavlja svoj individualizem. To traja vse do konca klasičnega modernizma. O postmodernizmu ne bom premišljeval pred vami. Ne morem pa se otresti spomina na individualizme Strniše, Zajca in Smoleta.

 

Vse se spremni z visokim modernizmom leta 1995, ki uvede kategorijo vseh kategorij v umetnosti: odgovornost! Individualist se začne odgovorno vesti  do materiala umetniškega dela, do proizvodnega procesa, do umetniške predstavitve, odgovorno uveljavi lastno pozicijo in stališče.

 

 

Stališče VI.

 

Avtonomija umetnosti se je začela z nastopom romantične umetnosti. Ravno umetniki romantiki so nam izborili popolno avtonomijo. Nihče, ampak čisto nihče se nam ne sme vpletati v to, kaj je umetnost in kaj ni! Ni te avoritete, ne duhovne, ne hierarhične. Samo umetnik je lahko kriterij umetniku. Seveda le do nastopa kritične presoje o umetnosti s pozicij zgodovine umetnosti, ki v vseh primerih zagovarja načelo originalnosti.

 

To načelo je najpomembnejše načelo. Umetnik mora zgraditi tisto, kar ni še nihče pred njim, z materialom, ki ga ni še nihče uporabljal, na način (proizvodni proces), ki ga ni še nihče uveljavljal, s stališčem, ki ga še nihče ni imel. Avtonomija umetnosti je na začetku stoletja živela v boemski drži, polni alkoholnih hlapov in morfističnega vbrizgavanja. Avtonomija umetnosti je zagotavljala in še vedno zagotavlja - svobodo! SVOBODO! Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, simultanosti. Kult novega potrebuje skupnost, ne pa umetnik, ki je tako ali tako obsojen na svojo svobodo. Samo prek njega se vidi (simptom), ali je skupnost svobodna ali ne!

 

Ljubomirju Miciću in Branku V. Poljanskemu so leta 1968 odvzeli vso svobodo, za njiju je bilo prepozno. Toda v meni sta izoblikovala silno željo po umetnosti, ko sem v srednji šoli spoznaval njuno revijo Zenit, skupaj z Delakovim Tankom. Tako preprosto je to. Želja in pričakovanja.

 

 

Stališče - smrt

 

Vse se je začelo v romantiki! Svoj zenit bo verjetno doživelo v visokem modernizmu. Žal ne bom videl poznega modernizma, ki se nahaja tam nekje globoko v XXI. stoletju. Visoki modernizem zavrača ideološke konstrukcije, religiozne patologije in je načelno proti vsem normativnim logikam, proti podobnostim in podobam. Sveto zavrača kolektivizem in potencira skupnost občutljivih, strogih individualcev ter neusmiljeno zagovarja originalnost in odgovornost.

 

 

Didaktični dodatek

 

V prilogi dodajam didaktični posnetek, ki nam razloži odnos med umetnikom in duhom časa, kjer so si vsi podobni. V filmskem kadru iz leta 1907 vidite Dunaj in Ivana Cankarja, ki se s snopom rokopisov premika proti kameri. Duh časa v kadru nam pokaže, da so bili vsi na Dunaju podobni Ivanu Cankarju. Katero umetniško delo je Ivan Cankar izdal za časa svojega življenja na Dunaju, ali pa France Prešeren?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Nova svilena pot in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
1
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
0
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,178
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,738
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,807
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,834
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,749
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,595
07/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,477
08/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,264
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,553
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 856