Novembra lani je Slovenski knjižni sejem v Ljubljani obiskal izjemno kontroverzni in v marsičem sporni ruski pisatelj Zahar Prilepin, ki je potem gostoval v elitnem večernem terminu na nacionalni televiziji, kjer se je z njim v ponosni ruščini pogovarjala Ksenija Horvat. Intervju je bil v novinarskem smislu slab in povsem nekritičen do lika in dela Prilepina. V kontekstu očitne naklonjenosti Rusiji oziroma njenemu voditelju Vladimirju Putinu pa Prilepinovo gostovanje v oddaji Intervju na TV Slovenija sicer ni bilo nepričakovano. Bolj je bilo nenavadno to, da so nekatera njegova stališča v popolnem nasprotju z liberalno in levičarsko politično ideologijo, ki je v Sloveniji zelo razširjena in v kulturniških krogih velja za nekakšen mainstream. Vendar iz teh krogov začuda ni bilo enega samega glasu pomisleka, kritike ali nejevolje nad nastopom Prilepina. Morda zato ne, ker predstavlja Putinu naklonjeni del ruske kulturne elite?

Še bolj je aktualno vprašanje, ali se nam v začetku marca obeta svojevrstna repriza kulturnega škandala. Kajti 4. marca bo v Cankarjevem domu nastopil ukrajinsko-ruski baletnik Sergej Polunin. Vprašanje morda sploh ni retorično, saj so izjave Polunina postala predmet javnega zgražanja na zahodu in vznemirjajo medije zaradi vsebine, usmerjenih proti homoseksualcem in debelim ljudem. Znamenita pariška Opera je tako sredi januarja letos odpovedala že dogovorjeno sodelovanje s Poluninom.

Tisto, kar je Francoze prepričalo, da se Poluninu zahvalijo za sodelovanje in prekličejo vabilo, so njegove seksistične, homofobne in vulgarne izjave. Teh v Ljubljani očitno nihče ne sliši oziroma se mu ne zdijo problematične. Nasprotno, ob novici, da marca prihaja gostovat v Cankarjev dom, so bile karte hitro razprodane, kar je presenetilo vse. Naval je bil takšen, da bodo organizatorji naslednji dan pripravili še eno predstavo (zanimanje naj bi bilo sicer tolikšno, da bi lahko uprizorili še nekaj ponovitev).

Sergej Polunin velja za pop zvezdnika in je brez dvoma vrhunski baletnik. Njegov problem so postale izjave, s katerimi je šel že večkrat predaleč. Ruski, ukrajinski in srbski državljan namreč ne skriva navdušenja nad Vladimirjem Putinom, čigar portret si je dal vtetovirati na prsa. Zaradi besed, usmerjenih proti gejem, si je doslej uspel že precej pokvariti imidž v državah, kjer je stopnja občutljivosti na politično nekorektne izjave izjemno visoka. Toda v Sloveniji to - podobno kot v primeru ruskega pisatelja Prilepina, ki se je v vzhodni Ukrajini boril med separatisti -, ne igra nobene vloge.

Presenetljivo, vsaj glede na to, kako so naši LGTB krogi pomembni in vplivni v podobnih drugih primerih, ko upravičemo opozarjajo javnost na diskriminacijo, verbalno nasilje in politično nekorektne izjave. Ali to pomeni, da sovražni govor za gospoda Polutina torej ne velja?