Intervju

"Slovenska politika je v bistvu nasilna, ne ozira se na protiargumente, le poniglavo s silo preglasovanja doseže svoje."

Za intervju s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco smo se odločili, ker nas je v zadnjih mesecih pozitivno presenetilo nekaj njegovih javnih izjav. Po našem mnenju so bile pogumne in so izražale iskreno voljo, nekaj pozitivnega narediti za Slovenijo, kar je postala svojevrstna redkost v političnem prostoru. V nekoliko daljšem pogovoru se je izkazalo, da predsednik državnega sveta, ki je bil še pred dobrim letom medijem in širši javnosti manj znan, zelo tehtno in poglobljeno razmišlja o aktualnih problemih slovenske države, družbe in parlamentarizma. Poleg tega je, če smo malce ironični, edini desničar med štirimi predsedniki, ki jih protokolarno prepoznavamo v Sloveniji.

31.01.2019 20:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Alojz Kovšca   intervju   državni svet   parlament   državni zbor   civilna družba   javnost   mediji

Fotografije: Mediaspeed

"Vidim, da mediji peljejo odnos do politike v drugo smer, v dojemanje politike kot nekaj umazanega. In sedaj smo dobili kasto politikov, ki uspeva na tem valu nezainteresiranosti javnosti."

 

"Državni svet je lahko tisti organ, ki omejuje strankokracijo in zagotavlja demokracijo, vendar to lahko počne le v pogojih, ko mu mainstream mediji omogočajo dostop do javnosti. Moč Državnega sveta dejansko sloni na zagovarjanju interesov civilne družbe. Če civilna družba nima informacij o tem, kaj počne Državni svet, potem je vse zaman."

 

Alojz Kovšca, obramboslovec po izobrazbi, je zanimiva osebnost. Rojen leta 1965 v Čapljini v družini oficirja Jugoslovanske armade, je sprva ostal zvest družinski tradiciji, saj je po končani osnovni šoli maturiral na tedanji ljubljanski Vojaški gimnaziji Franc Rozman-Stane. Logično je bilo, da bo šolanje nadaljeval na znameniti beograjski Vojaški akademiji, kar se je tudi zgodilo, le da je imel takorekoč tik pred diplomo vsega dovolj: 2. junija 1988, nekaj dni po aretaciji četverice JBTZ je zapustil JLA in se zaposlil v civilni sferi. Poleti 1991 je aktivno sodeloval v osamosvojitveni vojni in za pogum prejel Srebrno Maistrovo medaljo. Po demobilizaciji se je ponovno vrnil v civilno življenje in se odločil za poklic, ki mu je ostal zvest do vstopa v politiko: urarstvo in zlatarstvo. Začel je kot vajenec pri legendanem ljubljanskem urarskem mojstru Kajfežu, nadaljeval pa z družinskim podjetjem, ki sta ga ustanovila s soprogo, in ki se ukvarja z urarstvom in zlatarstvom.

 

Gospod Kovšca, pravijo, je trenutno edini politik desne provenience, ki zaseda pomembno državno funkcijo. Predsednik državnega sveta je po protokolu sicer četrta najpomembnejša titula v izvršilni oziroma zakonodajni oblasti in Alojz Kovšca za razliko od svojih anemičnih, večinoma tihih in neopaženih predhodnikov državni svet dejansko vodi drugače. Ima mnenje in se pogosto javno oglaša. Njegova stališča so tako zelo drugačna od prevladujočih, da že zaradi tega vzbudijo pozornost. Alojz Kovšca, ki je v državni svet prišel kot predstavnik interesne skupnosti obrtnikov, je konservativec, torej desničar, vendar brez kakršnega koli pejorativnega predznaka. Za razliko od parlamentarne desnice, vsaj večine le-te, velja za razumnega desničarja, ki bi lahko v prihodnosti v desnem polu slovenske politike po upokojitvi Janeza Janše odigral še pomembno vlogo.

 

Na čelu državnega sveta je Alojz Kovšca od decembra 2017, torej dobro leto. Že na začetku pogovora nas je presenetil z zelo neposredno mislijo: "Slovenci smo družba v latentnem stanju konflikta. Beseda konflikt nas najbolj determinira. To najbrž na prvi pogled ni nič posebnega, saj v vseh modernih družbah okoli nas obstajajo konflikti, a pri nas smo ta konflikt ponotranjili tako globoko, da pomeni le boj, spopad. Medtem ko druge družbe rešujejo konflikte bolj na filozofskem področju, pa mi to prenesemo takoj v izvedbeno polje. V vsaki vaški gostilni so se ljudje pripravljeni stepsti za ideje, ki jih niti ne razumejo dobro."

 

Potem nadaljuje:

 

"Ni racionalne razlage zakaj so pri nas delitve tako izrazite, očitno to nekaterim preprosto odgovarja, stalno ponujajo neke rešitve, ki pa delitve samo še poglabljajo. Kot da nam odgovarja ta latentni konflikt s Hrvaško in ga bomo peljali še sto let. Pa vendar postaja to res že nevarno, ko nekdo izkorišča to konfliktnost. Postajamo atomizirani subjekti, ni nikjer več kohezivnega elementa, recimo domovinski element, na katerem elementu se sploh še lahko poenotimo ..."

 

Vskočimo z vprašanjem, kateri kohezivni element ima še v mislih, in predsednik nadaljuje:

 

"Najprej se moramo poenotiti na nekaterih skupnih vrednotah. A v državnem zboru so stranke, katerih osnovna premisa je njihova ideološka podstat. In sledi pravilo, desnica nikoli z levico in levica nikoli z desnico. A moram tukaj poudariti, to je strankokracijo po ideološkem principu državni svet uspel preseči. Pri nas se znajo svetniki - lahko sicer z različnimi ideološkimi ozadji - na posameznem konkretnem primeru poenotiti, medtem ko v državnem zboru poslancem to ne uspeva. Mi ne sledimo prevladi enega mnenja nad drugim, ko odpremo  vprašanje, pustimo soočenju argumentov prosto pot, da vidimo kaj v slovenskem strokovnem in javnem mnenju prevladuje in potem to ponujamo kot rešitev. Slovenska politika je v bistvu nasilna, se ne ozira na protiargumente, le poniglavo s silo preglasovanja doseže svoje. Čas pa velikokrat pokaže, kako je bil na primer kakšen naš veto upravičen. Recimo Zakon o vajeništvu, kjer sem bil predlagatelj veta: veto je sicer uspel, a smo bili potem preglasovani. Stanje v vajeništvu sedaj kaže, kako je bil ta zakon brca v temo."

 

Na naše vztrajanje, kaj in kako lahko državni svet še poskuša premakniti v prid upoštevanja argumenta v družbi, predsednik Kovšca ocenjuje:

 

"Naredili smo poskus in sicer online pilotni projekt, kjer smo poskušali preveriti tehnične možnosti, da lahko na razpravo posameznega svetnika kdorkoli online reagira. Ugotovili smo, da se da in da ni nobenega tehničnega zadržka, a znašli smo se pred enim težkim problemom: ignoranco medijev. O vsakem vprašanju se lahko pripravi vprašalnik, na katerega ljudje neposredno odgovarjajo. Recimo, da se pogovarjamo o enem najbolj aktualnih problemov naše družbe v prihodnosti, o sobivanju starejših. Vprašamo, kaj preferiramo, ali silose duš, ali pa le z malo več vložka kvaliteto oskrbe na lastnem domu pod nadzorom interneta. Javna anketa in speljati v smer, kamor si želijo ljudje. A če mediji ne prepoznajo državnega sveta kot možnosti neposredne participacije, bo težka. Vidim, da mediji peljejo odnos do politike v drugo smer, v dojemanje politike kot nekaj umazanega. In sedaj smo dobili eno kasto politikov, ki uspeva na tem valu nezainteresiranosti javnosti."

 

 


"Odnosi med štirimi predsedniki so različni in spremenljivi, če govorimo o osebni ravni."

 

 

Gospod Kovšca, ste eden izmed štirih predsednikov (republika, vlada, državni zbor, državni svet). Povejte nam, kako ste se - glede na to, da niste politik oziroma ne prihajate iz strankarskega sveta - znašli v tej vlogi? Zakaj vas je zaneslo v politiko, če vprašamo drugače?

V politiko nisem zašel, temveč vstopil s trdno odločenostjo, da bom nekoč vplival na procese, ki oblikujejo pogoje za življenje in delo ljudi, predvsem obrtnikov in podjetnikov. Na lastni koži sem namreč občutil politiko, ki podjetnike dobesedno sili v pollegalno ali nelegalno poslovanje in si tako po potrebi zagotavlja nadzor nad "drugače mislečimi", oziroma možnost discipliniranja v sorazmerju s "stopnjo nestrinjanja" podjetnika z aktualno oblastjo. Imam se za svobodomiselnega in tolerantnega do različnih ideologij, svetovnih nazorov in življenjskih navad. Ne dovolim si, da bi mi kdorkoli vsiljeval eno samo in zveličavno "resnico" brez argumentacije in možnosti ugovarjanja.

 

Kakšen je odnos vaših "kolegov", če se še zadržimo pri ostalih treh predsednikih, do vas, oziroma do institucije Državnega sveta? Sprašujemo zato, ker je bilo včasih opaziti kar nekaj podcenjevanja do Državnega sveta, morda celo ignorance. Kako je danes s tem?

Odnosi med štirimi predsedniki so različni in spremenljivi, če govorimo o osebni ravni. To je logično in popolnoma sprejemljivo. Odnosi med inštitucijami štirih predsednikov pa nikakor ne bi smeli biti obremenjeni z osebnostnimi lastnostmi ali ideološko usmeritvijo posameznikov. Tako naj bi bilo in tako po svojem prepričanju ravnam. O drugih prepuščam sodbo javnosti. Glede podcenjujočega odnosa oziroma ignorance do državnega sveta je dovolj ilustrativen podatek o pojavnosti v državnih medijih. Politični organ, ki ga mediji ne zaznavajo, je za javnost nepomemben in nepotreben.

 

Je pravilen vtis, da se resentiment glede državnega sveta v politiki, medijih in javnosti ne čuti več tako močno, da so ideje o njegovi ukinitvi nekoliko potihnile?

Ideje o ukinitvi državnega sveta niso poniknile in najbrž tudi ne bodo, vendar ustavne večine, ki je potrebna za ukinitev državnega sveta, ni na obzorju. Tudi če bi bila, bi ukinitev politiki povzročila več škode kot koristi.

 

Zakaj mislite, da je tako?

Državni svet je zaradi svoje politično pluralne sestave nepredvidljiv pri sprejemanju odločitev o podpori ali nasprotovanju zakonom, ki jih predlaga vsakokratna vlada. Preprosto povedano, s svojimi odložilnimi veti onemogočamo udobno vladanje in popolno nadvlado koalicije nad opozicijo. Ponovno odločanje o zakonodajnem predlogu, ki zahteva kvalificirano večino, je v preteklosti preprečilo sprejem nekaterih zelo slabih zakonskih rešitev. Druge, ki so bile sprejete s preglasovanjem veta državnega sveta, pa so v praksi povzročile nemalo težav in so bile zaradi tega spremenjene.

 

Se je državni svet tudi vam v preteklosti kdaj zdel nepotreben, odveč?

Državni svet se mi nikoli ni zdel nepotreben, večkrat pa nerazumljen in neizkoriščen v smislu demokratičnega oblikovanja zakonodaje. Vrata državnega sveta so namreč vedno odprta za civilno družbo. Namesto lobističnega podajanja kljuk po ministrstvih in iskanja formalnih ali neformalnih načinov vplivanja na zakonodajo je moč v državnem svetu soočati strokovne, interesne in tudi politične argumente skozi posvete in javne razprave. Posveti in razprave v državnem svetu so odprtega tipa, z neomejeno udeležbo in brez vnaprej določenih zaključkov, skratka demokratični. Izsledki so praviloma zbrani in objavljeni v obliki zbornikov, ki so po mojem mnenju zelo dobra podlaga odločevalcem za oblikovanje zakonskih rešitev.

 

Nedavno ste v intervjuju za tednik Reporter pokazali na glavne probleme v Sloveniji, predvsem ste opozorili na stanje, ko je čedalje več raznih spretnežev prisesanih na javno korito. Takšnih izjav iz ust politikov ne slišimo pogosto, zato vam čestitamo za ta pogum. Zanima pa nas, kaj vi kot predsednik državnega sveta lahko naredite za izboljšavo oz. popravo tega stanja, konkretnega problema?

V intervjuju za Reporter sem se obregnil ob financiranje nevladnih organizacij. Nesprejemljivo je, da se nekatere "nevladne organizacije" stoodstotno financirajo – iz vladnih sredstev. Imamo tudi večje število društev, zavodov in inštitutov, ki se na deklarativni ravni ukvarjajo z dejavnostmi v javnem interesu, na izvedbeni pa tega ne izkazujejo v meri, ki bi opravičevala porabljena sredstva. Mnoge izmed teh organizacij se programsko in prostorsko med seboj prekrivajo. Trdno stojim na stališču, da se nevladne organizacije lahko sofinancirajo le projektno in v razmerju, ki je skladno z njihovim družbenim pomenom.

V državnem svetu lahko vplivamo na izboljšavo porabe javnih sredstev z osveščanjem javnosti in vprašanji vladi, ki je nanje dolžna odgovoriti. Državni svet ima prav tako možnost predloga zakonodajne iniciative državnemu zboru, vendar dvomim, sodeč po predhodnih izkušnjah, da bi nam na tem področju uspelo. Ostaja nam še predlog za uvedbo parlamentarne preiskave za zadeve v javnem interesu, vendar menim, da problematika financiranja nevladnih organizacij ni tako daleč, da bi obstajali utemeljeni sumi za zlorabo javnih sredstev. Gre pač za mehko področje, ki ga državni svet lahko naslavlja na "mehak" način.

 

 

Državni svet je prvi organ, ki je opozoril na finančno luknjo in neaktivnost Banke Slovenije na tem področju.

 

 

Če se vrnemo k precej populističnim trditvam, češ da je Državni svet "slepo črevo slovenskega parlamentarizma", bomo tvegali oceno, da je oziroma bi lahko ravno ta institucija obrzdala samovoljno in strankarsko (koalicijsko) samopašnost državnega zbora. Kaj menite o tem?

Delno se strinjam, da je lahko državni svet tisti organ, ki omejuje strankokracijo in zagotavlja demokracijo, vendar to lahko počne le v pogojih, ko mu mainstream mediji omogočajo dostop do javnosti. Moč državnega sveta dejansko sloni na zagovarjanju interesov civilne družbe. Če civilna družba nima informacij o tem, kaj počne državni svet, potem je vse zaman.

 

Je državni svet, glede na to, da je bil zamišljen kot neke vrste zgornji dom, senat, torej svet modrecev, doslej uspel kaj narediti glede tega, torej krotenja političnih kravjih kupčij parlamenta?

Seveda je. Državni svet je prvi organ, ki je opozoril na finančno luknjo in neaktivnost Banke Slovenije na tem področju. Bili smo tudi prvi, ki smo opozarjali na nenavadne prakse DUTB. Naslovili smo vprašanje pranja denarja in davčnih oaz. Onemogočili smo sprejem nekaterih zakonov, ki so bili bolj ali manj klientelistično naravnani. Težko bi pa sprejel oceno, da je državni svet svet modrecev. Prej bi rekel, da smo svet neodvisnih odločevalcev oz. kritikov ter predlagateljev zakonodajnih rešitev.

 

Se strinjate z oceno dela civilne družbe, da je državni svet v danih razmerah lahko pravzaprav dragocen, saj predstavlja eno redkih, če ne celo edino institucionalno ročno zavoro samovolji izvršilne oblasti oziroma dominacije zakonodajalca, tj. državnega zbora?

Seveda se strinjam, da je državni svet lahko zadnja obramba pred samovoljo oblasti. Potrditev te teze je aktualna pred vsakim zaključkom mandata državnega zbora. Tedaj poslanci postanejo hiperaktivni z všečnimi zakoni, katerih izvajanje je v praksi nevzdržno. Tega se zavedajo tudi sami in takrat naravnost pričakujejo od državnega sveta, da všečke, s katerimi si kupujejo ponovno izvolitev, ustavijo z vetom.

 

Ali bi bili v smislu "ročne zavore" iz prejšnjega vprašanja pripravljeni preizkusiti kakšno novo metodo ugotavljanja volje državljanov (predvsem strokovne javnosti)? Kajti v zadnjem času je posebej v Veliki Britaniji zaslediti več uspešnih metod, ki so pripeljale do boljše, kvalitetnejše rešitve skupnostnega, državnega problema, o čemer pišemo na na portalu+. Kaj in kako po vašem mnenju z našimi najbolj akutnimi problemi, koliko lahko tu na pomoč priskoči "zgornji dom"?

Kot že rečeno na začetku pogovora, osebno vidim državni svet kot stičišče civilne družbe in politike. Odpiranje vrat državnega sveta civilni družbi se mora prenesti tudi na elektronsko področje, kjer lahko civilna družba neposredno izraža svoja mnenja in postavlja vprašanja v javnem interesu. Kako zaščititi takšno parlamentarno e-demokracijo, je drugo vprašanje. Če namreč pogledamo onesnaženje z vulgarnimi izjavami na Twitterju, Facebooku, potem je jasno, da je treba najti način, ki javnosti po eni strani omogoča izražanje mnenj, po drugi strani pa onemogoča vulgarni in sovražni govor in t.i. trolanje, ki razvodeni kakovost vpliva civilne družbe v procesih izražanja mnenj in vplivanja na zakonodajo.

 

Kakšna so vaša pričakovanja glede ugleda državnega sveta po koncu vašega mandata; kaj bi morali državljani po vašem mnenju spremeniti v svojih doslej večinoma kritičnih ocenah te institucije?

Menim, da moje osebno delo in aktivnost državnih svetnic in svetnikov v državnem svetu ne bo imela odločujoče vloge v percepciji javnosti. Še tako se lahko trudimo, pa bo naše delo ostalo očem javnosti prikrito, če ga ne bodo osvetlili mediji. Kritično mnenje državljanov o inštituciji državnega sveta je posledica nepoznavanja aktivnosti in odnosa institucionalne politike, ki v državnem svetu ne vidi partnerja, temveč oviro za doseganje svojih ciljev. Gre torej za proces z več deležniki, kjer ima vsak svoje interese in svoj vpliv. Upam, da bo vpliv rezultatov dela državnega sveta počasi postal prevladujoč.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Andraž Teršek: "Smo družba kroničnega nemišljenja, šibkega znanja in negativnih čustev"
12
21.11.2018 20:31
Za ene je kontroverzen, za druge ekscentričen, za tretje samosvoj. Eni ga obožujejo, drugi bi ga utopili v kozarcu vode. Zavrača ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Idealni model proletarca v postmoderni interpretaciji je črna, enonoga muslimanska lezbijka, ki govori špansko"
8
28.09.2018 00:30
Srđa Trifković naj bi bil eden od najeminentnejših sodobnih srbskih političnih mislecev in komentatorjev. Pogojnik smo ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
12
16.09.2018 18:00
Zgodovina se ponavlja, je prepričan alžirski pisatelj in intelektualec Boualem Sensal. Le da migracije tokrat ne potekajo iz ... Več.
Piše: Uredništvo
Intervju z največjem presenečenjem v slovenski politiki v letu 2017
22
03.01.2018 19:16
Nisem odrešenik in superman in se kot takega tudi ne jemljem , pravi Marjan Šarec, letnik 1977, ki je za marsikoga politični ... Več.
Piše: Uredništvo
"Tako kot v športu smo lahko Slovenci tudi v vseh gospodarskih panogah najboljši na svetu."
1
16.11.2017 11:44
Včasih so ga zamenjevali s tistim Andrejem Vizjakom, ki je bil v Janševi vladi 2004-2008 minister za gospodarstvo. Takrat je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
"Včasih imam občutek, da Slovencem, novodobnim sužnjem, poleg joda v vodo dajejo tudi sedative."
13
25.05.2017 23:15
Z Blažem Mrevljetom, tistim kardiologom, ki je v zadnjih dneh brez dlake na jeziku spregovoril o korupciji v zdravstvu, zlasti v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Postaviti se moramo zase, komunicirati s svetom, stopiti v javni prostor in začeti z dialogom."
1
10.12.2016 00:53
Pogovor z nadvojvodinjo Camillo Habsburško Lotarinško smo sprva želeli objaviti prav na dan predsedniških volitev v Avstriji. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Trije pogledi na Matićev kvotni sistem: "To je le spodbuda manj kakovostni glasbi."
7
26.09.2016 18:47
Uršula Cetinski je generalna direktorica Cankarjevega doma, Damjan Damjanovič opravlja funkcijo direktorja Slovenske ... Več.
Piše: Uredništvo
O lobijih, ki ščitijo Milojko Kolar Celarc in odstavljajo Petra Gašperšiča
3
11.09.2016 18:00
S poslancem Jankom Vebrom smo govorili o obeh interpelacijah, ki v teh dneh dvigujeta največ prahu. Medtem ko je ministrica za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako Cerarjev medijski zakon z glasbenimi kvotami zvija roke javnemu radiu
4
08.09.2016 08:59
Ministrstvo za kulturo je še kar sveto prepričano, da nov kvotni sistem, ki ga je vladna koalicija na čelu z Draganom Matićem ... Več.
Piše: Uredništvo
Svetovne organizacije in države hočejo nadzor nad našo odgovornostjo in osebno svobodo. Tobak je le začetek.
5
14.08.2016 18:30
Novozelanska poslanka Marama Fox ga je pred tedni v televizijski debati javno označila za prinašalca smrti in ga primerjala celo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zmago Jelinčič: "Nič nimam proti muslimanom. Financiral sem celo prvi prevod Korana v slovenščino."
14
24.07.2016 19:00
Predsednik nekoliko pozabljene Slovenske nacionalne stranke o nacionalni državi in prihodnosti združene Evrope, migrantih in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Po neuspelem puču v Turčiji: vojaški udar se ne zgodi brez zunanje podpore
14
18.07.2016 22:59
Z našim komentatorjem Zijadom Bećirovićem, ki je tudi direktor ljubljanskega Inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije ... Več.
Piše: Zijad Bećirović
"Antiintelektualizem ima na Slovenskem dolgoživo tradicijo. Da cenimo svoje intelektualce in umetnike, je mit. "
3
29.06.2016 20:35
Soustanovitelj in urednik nekdanje Študentske založba, ki se je kasneje preoblikovala v Založbo Beletrina, ni le esejist, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Ko sem še delal kot novinar, sem slišal šalo, da je datum edina resnica, ki jo najdeš v časopisih."
15
01.06.2016 20:48
Ker v teh dneh v Slovenijo prihaja prvi mož Opus Dei Javier Echevarria Rodrigues, smo se pogovarjali z regionalnim vikarjem Opus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Mislim, da nisem "grožnja" za avstrijsko svobodo in demokracijo."
3
20.05.2016 20:00
Ekskluzivno objavljamo pogovor z zmagovalcem prvega kroga avstrijskih predsedniških volitev Norbertom Hoferjem, ki se bo jutri ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Slovensko pravosodje je proces proti Tošiću vodilo amatersko!"
7
15.05.2016 20:00
Stevan Dojčinović, letnik 1985, je kljub mladosti večkrat mednarodno nagrajeni srbski preiskovalni novinar, ki je napisal knjigo ... Več.
Piše: Gašper Lubej
"Finančna kriza in begunska kriza sta napad na evropski sistem. O tem ni dvoma."
12
21.04.2016 21:14
Z Larisom Gaiserjem, predsednikom slovenskega Panevropskega gibanja, smo se pogovarjali o izzivih Evrope in strahovi pred črnim ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Nobenega dvoma ni, da je begunska kriza ustvarjena načrtno!"
14
27.09.2015 22:12
Spletni portal Geopolitika je nedavno objavil intervju z ruskim doktorjem fizike, psihologom in raziskovalcem Yurijem Yatskom, ... Več.
Piše: Uredništvo
Udba je za nadzor nad intelektualci v zamejstvu angažirala ves svoj skrivni arzenal
4
22.08.2015 21:01
Igor Omerza nadaljuje s ciklusom knjig, s katerimi razgalja nedemokratično strukturo nekdanjega jugoslovanskega in slovenskega ... Več.
Piše: Martin Lisec
1 2 3 

Najbolj brano

01/
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,066
02/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,433
03/
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
Uredništvo
Ogledov: 2,231
04/
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
Pavlo Klimkin
Ogledov: 1,756
05/
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
Ferdinand Blaznik
Ogledov: 1,288
06/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,366
07/
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
Keith Miles
Ogledov: 1,304
08/
Minister za kulturo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,705
09/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,338
10/
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,106