Komentar

Dramaturgova drama: Konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo onkraj dobrega in zla

Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest o svoji poziciji, zato delujejo izborno. Primož Kozak je bil eden izmed njih. Dramaturg usmerja vse aktivne dramaturške vektorje, ko združeni v točno določenem trenutku sprožijo v avditoriju trenutek - resnice. Umetnik dramaturg je eden najpomembnejših poklicev, ki jih je proizvedel moderni svet Evrope. 

02.02.2019 20:20
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   drama   dramaturg   umetnost   Primož Kozak   Luis Bunuel

Foto: arhiv portal+

Dramaturgi prejšnjega stoletja so se spraševali, ali je odrešitev človeka sploh mogoča, ali ni vse potopljeno v dramaturgijo absurda: smejemo se, da ne jočemo!

Časovna umetnost (film, gledališče, ples, glasbeno gledališče, video) za svojo univerzalno-kinetično materializacijo nujno potrebuje dramaturgijo. Dramaturg je umetnik, ki s pomočjo nauka o drami strukturira in ritmizira dogodke v umetniško delo. Pred avditorijem načrtuje pretok časa, ki ga opremi s prepletanjem vsebin ali plastenjem abstraktov (npr. balet). Vsak pretok časa, ki je proglašen za umetniški čas, ima svojevrstne zakonitosti. Dramaturg jih s svojimi znanji artikulira. To je novoveški umetniški poklic, ki s pomočjo ideje in konceptualizacije poveže vse vpletene akterje v umetnino, vektorsko jih usmeri k žrtvovanju brez žrtve. S svojim razumom analizira vse možne lege protagonistovih (junakovih) konfliktih stanj v soočanju z antagonistom (antijunakom) v prostoru dejanja. Dramaturg je analitik bodočih konfliktnih situacij, istočasno pa razporeja po časovnici zaporedje dogodkov.

 

Vektor. Vektorjal. Od kod izvira potreba, ki je izoblikovala poklic dramaturga?

 

Predvsem iz želje po duhovnem preoblikovanju skupnosti, po izumljanju nove obrednosti. Pooseblja jo smer gibanja protagonista, ki zastopa točno določene ideje, ki (jih) sprožajo zaviralne antagonistične energije. Med tem, ko se sproži konflikt, se gledalci v avditoriju s pomočjo istovetenja spremenijo v občutljivo materijo. S pomočjo scenosledov, obstoječih dramskih tekstur ali partitur se postopoma pred gledalci oblikuje - dogodek. Dramaturg razporedi dogodkovne abstrakte v pretok časa. Z nadgraditeljskim talentom omogoči idejam, da silovito zažarijo na horizontu metafizičnega. Dramaturg prek sprožilcev poveže avditorij z etičnim, z metafizičnim. Tako avditorij skupno prediha dramo.

 

Dramaturgija je najprej globoko premišljena preteklost, ki s pomočjo dogodka vpne gledalca v umetnino. Gledalca obnori čas sam. Opozorilo: Dramaturgija ni dramatika, je vedenje o tem, kako človek razume in oblikuje - konflikt. Podobno temu človek oblikuje - strah. Dramatika pa je strukturiran svet dialogov med protagonisti in antagonisti, prek njih poslušamo aktiven svet različnih dramskih zvrsti (od komičnega, tragičnega, melodramatičnega, grotesknega ipd.). Dramatik vzpostavi prek notranjih dialoških motivacij stanje duha določenega časa.

 

Dramaturg je umetnik, ki strukturira s pomočjo notranjega gibala (agensa), podobno kot dramatik ali scenarist, umetniško artikulirane dogodke, bodisi v scenskem prostoru ali v filmskem kadru. Dramaturgov talent je nadgraditeljski; bodisi, da sproža umetnino z materiali preteklosti (miti) ali z aktualnimi dnevnimi situacijami (novice).

 

Digresija: Bralec, kaj vidiš v besedi Drama, ko vstopiš v ljubjansko Dramo? Kaj razumeš, ko vstopaš v institucijo, ki se imenuje - bolnišnica, kaj pa, ko vstopaš v institucijo, ki se imenuje - Drama? Kaj od nje pričakuješ?

 

Dramaturgija usklajuje duha umetnine s praktičnimi principi. Vedno, amapk vedno sledi idealistično - humanističnemu načelu. Gledalec spremlja v dogodku napetosti, ki jih doživlja protagonist v sporu z nečloveškim, čeprav nečloveško zastopa ravno tako - človeška maska (antagonist). Kljub istorodnosti gledamo v anatgonistu - zlo. Seveda poznamo tisoče različnih dramaturgij, v eni od njih je recimo antagonist odsoten. Njegova odsotnost prisili protagoniste, da ga čakajo.

 

Za umetnost dramaturgije ne moremo nikoli reči, da se je izčrpala v svoji kombinatoriki. Dramaturgija spremlja po časovnem traku protagonista medtem, ko spremnija svoja stališča, ko se čustveno ali intelektualno odziva na energijo antagonista. Toda nikoli ne zapusti etične drže.

 

Povod za današnji komentar je nadvse preprost. V dar sem dobil knjigo izjemnega Primoža Kozaka, Zbrano delo, Peta knjiga, Dramski spisi IV. Kongres, ki jo uredil Dušan Voglar. Drama je bila prvič objavljena leta 1968. Na knjigo, ki je nedavno izšla pri Založbi ZRC, me je takoj opozoril erudit Janez Pipan.

 

Primož Kozak je bil moj profesor dramaturgije na umetniški akademiji. Ne samo, da je bil eden ključnih akterjev dramatike druge polovice prejšnjega stoletja, bil je med prvimi študenti dramaturgije na Slovenskem. Z najvišjo stopnjo duhovne avtoritete nam je prenašal izjemna dramaturška znanja. Takšno ali podobno duhovno avtoriteto so imeli na Akademiji, vsaj zame, prof. Mile Korun (režija), dr. Dimitrij Rupel (sociologija kulture) in dr. Marko Marin (zgodovina gledališča).

 

Vrnimo se v temo komentarja: ko govorimo o dramaturški teksturi dogodka, ne mislimo na besedilo, ki ga igralec transformacijsko aktivira pred avditorijem, temveč mislimo na časovno teksturo, ki uprizarja idejo o svetu, bodisi anarhije ali harmonično usklajene iluzije. Zato je zavest o celoti in njenih delih, o eksplozijski shemi človeškega duha gibalo sveta. V njej vidimo svet ogromnih razsežnosti, ko bitja s svojo astralnostjo padajo zaradi različnih povodov in vzrokov v temine duha. Gledamo monumentalna stanja - konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo izza dobrega in zla. Vse to se prek dogodkovnega poesisa oblikuje v umetniški dogodek. Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest o svoji poziciji, zato delujejo izborno. Primož Kozak je bil eden izmed njih. Ne znate si predstavljati, kakšno tremo sem imel pred njim, ko sem zastopal svoja stališča. Najbolj dramatična je resnica sama, zareže s svojo ostrino v tkivo pretvarjanja. Dramaturg usmerja vse aktivne dramaturške vektorje, ko združeni v točno določenem trenutku sprožijo v avditoriju trenutek - resnice. Umetnik dramaturg je eden najpomembnejših poklicev, ki jih je proizvedel moderni svet Evrope

 

Saj poznate tisto: Junak propade! Okrog obešenca pa vrvi nebroj vprašanj živih. Kako živeti vprašanja?

 

Dramaturgi prejšnjega stoletja so se spraševali, ali je odrešitev človeka sploh mogoča, ali ni vse potopljeno v dramaturgijo absurda: smejemo se, da ne jočemo! Monty Python (Brianovo življenje) ali Luis Buñuel (Nazarečan)! 

 

Vse, kar je povezano z odrešitvijo, je povezano z vprašanjem svobode, s strastjo spoznanja. Binarna dramaturgija je najslabše, kar se nam lahko zgodi: samouničenje ali ponižno sprejetje ideje o bogu. Seveda obstaja odrešujoča pozicija: brezpogojno sprejemanje absoluta, ki vodi k brezpogojnemu zanikanju, k strastni anarhistični zavesti, ki vodi k bogostvarstvu, k novemu svetu. Prosim, oglejte si sekvenco v filmu Mela Gibsona Kristusov pasijon, ki ga priporoča tudi Vatikan

 

 

 

 

Med tem, ko rimska soldateska preganja Jezusa Kristusa po ulicah Jeruzalema na Golgoto, se mati Marija prebija skozi množico, da bi mu prekrižala pot in ga še zadnjič objela. Ko ji to uspe, ji Jezus, poln metefizičnega miru izgovori neskončno pomemben dogodkovno formativni stavek: Mati, vse je v redu, od zdaj naprej bo vse - novo! Kaj ji sporoča s temi besedami. Reče ji: Mati, vse teče kot po žnorci! (Emil Filipčič). Fatum, fatalni um, ki prisega novemu! Izročeni smo v roke dramaturgu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.219
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.914
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.563
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.211
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.535
06/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.897
07/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.329
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.107
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 907
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.568