Komentar

Deklaracija 30: Velika evropska debata

Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradi oddaljevanja ZDA in Velike Britanije oz. ruskih groženj. Njihova dramatizacija je dobrodošla, vendar potrebuje korekture na področju identitetne politike in migracij. Nevladne pobude kot je "deklaracija 30", so priložnost, da svoj pogled predstavi tudi Slovenija. Slovenija potrebuje zunanjepolitično platformo, nekakšen zunanjepolitični kažipot, road-map. Vlada bi se morala povezati s civilno in z akademsko sfero, predvsem pa bi morala v zunanjo politiko vključiti opozicijo.

03.02.2019 18:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropska unija   Deklaracija 30   Slovenija   Borut Pahor   zunanja politika   Bernard-Henri Lévy   Milan Kundera   Salman Rushdie   Elfriede Jelinek   Orhan Pamuk   Jean-Claude Juncker

Socializem in levica pomenita razvojno blokado – grozeči, žaljivi pozivi proti populizmu, demagogiji, fašizmu ipd. so samoobrambna obupana in agresivna reakcija izginjajoče privilegirane levice.

Predsednik republike Borut Pahor je na posvetu slovenske diplomacije (30. januarja 2019) rekel, da si želi "notranje bolj povezano Evropsko unijo z večjim vplivom navzven", pri čemer je ugotovil, da je "povezovanje v zastoju". Podprl je sklenitev Aachenskega dogovora med Nemčijo in Francijo. Omenil je tudi, da Slovenci "na vladni in nevladni ravni dajemo pobude za nov zagon evropske ideje". Pahor s povezovanjem misli federalno Evropsko unijo, koncept, zaradi katerega je EU zapustila Velika Britanija. S pobudami za nov zagon evropske ideje je mislil nevladno Ljubljansko pobudo, katere prvi avtor je Peter Jambrek, pridružili pa smo se mu poleg pisca teh vrstic še Matej Avbelj, Niko Grafenauer, Tine Hribar in Ernest Petrič. Ko predsednik Pahor govori o pobudah na vladni in nevladni ravni, z vladno ravnijo pretirava. Razen njega osebno, ki je podprl nevladno Ljubljansko pobudo, vlada o Evropi praktično ne govori.

 

To navsezadnje velja tudi za predsednika vlade Marjana Šarca, ki je na omenjenem posvetu rekel, da "se Slovenija zavzema za ohranitev mednarodnega sistema", ki se je oblikoval "po koncu druge svetovne vojne". Žal nihče od navzočih ni protestiral. Evropa se je bistveno preoblikovala po koncu hladne, ne druge svetovne vojne. Slovenija je razmeroma nova narodna država, nastala ob koncu hladne vojne, ko se je Evropa in z njo ideja sprave med nekdanjimi sovražniki/nasprotniki razširila daleč proti vzhodu. Slovenci smo konec hladne vojne doživeli kot začetek novega življenja in kot rešitev za narode, ki so bili v podobnem položaju kot Slovenci. Kot poročajo mediji, je Šarec še "zagotovil nadaljnja prizadevanja za vključitev držav Zahodnega Balkana v EU. Ob tem se je zavzel za oblikovanje ambicioznejših politik pri zmanjševanju razvojnega prepada med Unijo in državami regije".

 

Kaj je o evropskih polemikah, kot je tista, ki jo je sprožilo trideset vrhunskih mednarodnih intelektualcev (Bernard-Henri Lévy, Milan Kundera, Salman Rushdie, Elfriede Jelinek, Orhan Pamuk in še 25 drugih), povedala na diplomatskem posvetu navzoča (vse bolj številna) množica slovenskih diplomatov, iz poročil ne izvemo. Nekateri poudarki v "deklaraciji 30" (skrb zaradi oddaljevanja dveh velikih zaveznic, Velike Britanije in ZDA, vmešavanje Kremlja v zadeve EU) so sprejemljivi; problem trideseterice pa je sovražni odnos do samoodločbe oz. nacionalnega vprašanja, s čimer se na neki način vrača razprava o zgrešenosti jugoslovanskega (in sovjetskega?) razpadanja.

 

 

II.

 

Spomnimo se poglavitnih prispevkov k evropski razpravi po koncu hladne vojne:

 

1. 1990: pariška listina Za novo Evropo;

 

2. 1994: "papir" Schäubleja in Lamersa, ki je predlagal Evropo dveh hitrosti (prvotne članice, ki predstavljajo "jedro" in nove članice, ki predstavljajo periferijo);

 

3. 2002: konvencija pod vodstvom Giscarda d’Estainga, ki je predlagala Pogodbo o ustavi za Evropo (PUE) in se je pozneje, po francosko-nizozemskem polomu utelesila v Lizbonski pogodbi (2009); 

 

4. 2016-2017: brexit in Junckerjeva Bela knjiga.

 

 

Pred letošnjimi (2019) volitvami v Evropski parlament se je sprožila nova velika debata o Evropski uniji. Glavni udeleženci te debate so:

 

* bruseljska administracija, ki jo predstavlja Jean Claude Juncker,

* radikalni reformisti/federalisti (socialdemokrati + liberalci), 

* previdni reformisti (Merkel, Macron),

* zagovorniki nacionalne identitete in suverenosti (Velika Britanija, V4, Italija, Avstrija …) in

* internacionalistični intelektualci ("Deklaracija 30"), ki nastopajo v imenu "novega uporniškega duha".

 

 

III.

 

Predsednik Evropske komisije Juncker je v drugi polovici svojega mandata politično razpravo obogatil/zapletel s štirimi sporočili:

 

1. napovedal je zastoj širitve, ki ob brexitu pomeni nazadovanje Evropske unije;

 

2. po drugi strani je napovedal, da bo na Balkanu vojna, če tamkajšnje države ne bodo članice EU;

 

3. namesto, da bi predlagal smer razvoja, je preprosto naštel 5 možnih scenarijev, med katerimi mu še najbolj ugaja "Evropa več hitrosti";

 

4. zavrnil je podporo Kataloniji, češ da bi po tej poti EU dobila 100 članic; toliko jih najbrž ne bo, glede na število prebivalcev EU (500 milijonov) in glede na primerjavo z ZDA (350 milijonov = 50 držav) bi EU lahko imela več držav kot ZDA.

 

 

Radikalni reformisti, med katere spadajo tudi slovenski bolj in manj liberalni levičarji, bi Evropsko unijo spremenili v federacijo, kar bi ji olajšalo nastop na mednarodnem prizorišču, bi pa najbrž - kljub morebitnemu širjenju na Balkan - povzročilo tudi njen razkroj. Evropska federacija bi imela podobne probleme kot nekdanja Jugoslavija, ker bi postala transferna unija.

 

Socializem in levica pomenita razvojno blokado – grozeči, žaljivi pozivi proti populizmu, demagogiji, fašizmu ipd. so samoobrambna obupana in agresivna reakcija izginjajoče privilegirane levice. 

 

EU je obtičala pri sodelovanju med Nemčijo in Francijo, pri čemer domet in značaj tega sodelovanja ni jasen, ker je Francija bolj energična zagovornica povezovanja od Nemčije, ki se boji za svoj denar. EU je potemtakem v nekakšnih vicah med francosko (bolj sredozemsko) in nemško (bolj severno? bolj srednjeevropsko?) skupino, pri čemer bo po brexitu Francija edina – resda šibka - jedrska sila. Evropska unija se utegne v prihodnosti - ne da bi se razdelila na 28 ali 27 delov - razporediti npr. v štiri, pet velikih skupin: zahodno, severno, srednjeevropsko, sredozemsko in vzhodnoevropsko skupino, pri čemer slovenske izjave, da želimo biti v središču ali na francosko-nemškem vlaku, ne bi imele posebnega učinka.

 

Grdi rački EU so postale članice, ki vztrajajo pri nacionalni identiteti in suverenosti. Identitetna politika je v vzponu, hkrati pa grešni kozel za evropske težave. Edini izhod je subsidiarnost: Politika samoodločbe oz. "identitetna politika" je absolutno legitimna. Nenadzorovane migracije so sprožile obrambne reakcije. EU na nekaterih področjih potrebuje več učinkovitosti, skladnosti oz. enotnosti (skupna zunanja politika in pariteta z ZDA, KitajskoRusijo …; obramba meja, skupna vojska, demokratično predstavništvo, rešitev evra oz. problema transferne unije …).

 

Brez subsidiarnosti, ki pomeni sožitje evropskega in nacionalnega elementa, ne bo šlo. Potrebno bi bilo vzpostaviti politično demokracijo, katere enotno volilno telo je evropski demos. Nujne bi bile neposredne volitve predsednika z izvršnimi pooblastili ter dvodomnega parlamenta s predstavniškim domom ter senatom/svetom držav članic EU.

 

 

IV.

 

Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti zaradi oddaljevanja ZDA in Velike Britanije oz. ruskih groženj. Njihova dramatizacija je dobrodošla, vendar potrebuje korekture na področju identitetne politike in migracij. Nevladne pobude kot je "deklaracija 30", so priložnost, da svoj pogled predstavi tudi Slovenija. Slovenija potrebuje zunanjepolitično platformo, nekakšen zunanjepolitični kažipot (road-map). Vlada bi se morala povezati s civilno in z akademsko sfero, predvsem pa bi morala v zunanjo politiko vključiti opozicijo. Razmere, za katere je značilno, da imajo na zunanjo politiko vpliv samo izbrane stranke, npr. levičarske, ne morejo biti v nacionalnem interesu.

 

Platforma bi morala vsebovati slovenski (zgodovinski in aktualni) pogled na Evropo in EU; določiti bi morala slovenska pričakovanja v zvezi z EU. Politika in diplomacija bi se morali držati tega kažipota. Tako bi bilo preprosto ugotoviti, kje delamo napake: tam, kjer so odstopanja od kažipota. Prva praktična naloga je izdelava koncepta slovensko-hrvaških odnosov.

 

Prednostna naloga so migracije. Slovenija bi lahko predlagala rešitev, ki bi v nasprotju z marakeško deklaracijo izhajala iz interesov držav, kamor so migracije usmerjene, ne držav, ki migracije proizvajajo. Migracije so in bodo problem vse EU: tako neposredno prizadetih robnih držav z Vzhoda in Juga, kot tudi osrednjih, kamor se nekontrolirano priseljujejo ne-evropski priseljenci. Politični upor proti priseljevanju je legitimen, razumljiv in je konstanta, ki jo je potrebno spoštovati ter integrirati v tkivo vse-evropske politike. Države, od koder prihajajo migranti, spadajo v "evropsko sosedstvo" (European Neighbourhood) in bi jim lahko določili neko obliko pridruženega članstva, ki bi pomenilo strošek, vendar tudi kompetence pri določanju politik pridruženih članic.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
18
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
16
20.02.2019 23:10
Ob peti obletnici ruske invazije na Krim Pavlo Klimkin razčlenjuje mit o tem, da naj bi bil ta polotok od nekdaj ruski . V ... Več.
Piše: Pavlo Klimkin
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
7
19.02.2019 23:15
Marjan Šarec lahko odpira šampanjec in se veseli visoke javnomnenjske podpore ta hip, vendar pa ga na evropskih volitvah ... Več.
Piše: Uredništvo
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
38
18.02.2019 18:32
Že prejšnji teden, na vrhuncu bazoviškega škandala, je postalo jasno, da bo v Sloveniji za neustrezen, v bistvu celo sramoten in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
6
18.02.2019 00:00
Vračanje premoženja ne le žrtvam nacističnega holokavsta, ampak tudi komunističnega terorja, je moralna dolžnost demokratičnih ... Več.
Piše: Keith Miles
Minister za kulturo
5
17.02.2019 12:00
Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Mderndorferje na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija
0
16.02.2019 22:33
Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Slovenija First!"
13
14.02.2019 21:08
Polemika o prihodnosti Evropske unije, ki se je razvila med Keithom Milesom in Dejanom Steinbuchom, se nadaljuje. Pridružuje se ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
44
13.02.2019 01:45
Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše
0
10.02.2019 08:00
Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
15
08.02.2019 16:00
Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
11
07.02.2019 00:59
Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
49
05.02.2019 06:00
Slovenski mediji morajo nujno nadaljevati z intenzivnim javnim linčem Borisa Kobala, če želimo, da si bo tudi ta komedijant po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Dramaturgova drama: Konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo onkraj dobrega in zla
0
02.02.2019 20:20
Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."
27
30.01.2019 22:55
Slovenski mediji imajo kratek spomin.Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro ... Več.
Piše: Igor Mekina
Polemika o Evropi: Churchill bi bil zagotovo proti brexitu, če bi ta pomenil še močnejšo Nemčijo
11
29.01.2019 22:34
Dragi Keith, najbolj me je strah, da bi se Evropa tudi zaradi brexita in izgube dragocene članice, za katere državljane so nekoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Povest o nekulturnem Prešičku ali kdaj bomo že ukinili to prekleto ministrstvo
16
27.01.2019 19:00
Ponedeljek bo dan D za Dejana Prešička, ki mu sindikalisti in zaposleni na ministrstvu očitajo nekulturno vedenje, mobing in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
8. februar, dan slovenskega nacionalizma
15
26.01.2019 20:55
Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,067
02/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,433
03/
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
Uredništvo
Ogledov: 2,232
04/
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
Pavlo Klimkin
Ogledov: 1,758
05/
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
Ferdinand Blaznik
Ogledov: 1,290
06/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,366
07/
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
Keith Miles
Ogledov: 1,304
08/
Minister za kulturo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,705
09/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,338
10/
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,112