Komentar

Deklaracija 30: Velika evropska debata

Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradi oddaljevanja ZDA in Velike Britanije oz. ruskih groženj. Njihova dramatizacija je dobrodošla, vendar potrebuje korekture na področju identitetne politike in migracij. Nevladne pobude kot je "deklaracija 30", so priložnost, da svoj pogled predstavi tudi Slovenija. Slovenija potrebuje zunanjepolitično platformo, nekakšen zunanjepolitični kažipot, road-map. Vlada bi se morala povezati s civilno in z akademsko sfero, predvsem pa bi morala v zunanjo politiko vključiti opozicijo.

03.02.2019 18:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropska unija   Deklaracija 30   Slovenija   Borut Pahor   zunanja politika   Bernard-Henri Lévy   Milan Kundera   Salman Rushdie   Elfriede Jelinek   Orhan Pamuk   Jean-Claude Juncker

Socializem in levica pomenita razvojno blokado – grozeči, žaljivi pozivi proti populizmu, demagogiji, fašizmu ipd. so samoobrambna obupana in agresivna reakcija izginjajoče privilegirane levice.

Predsednik republike Borut Pahor je na posvetu slovenske diplomacije (30. januarja 2019) rekel, da si želi "notranje bolj povezano Evropsko unijo z večjim vplivom navzven", pri čemer je ugotovil, da je "povezovanje v zastoju". Podprl je sklenitev Aachenskega dogovora med Nemčijo in Francijo. Omenil je tudi, da Slovenci "na vladni in nevladni ravni dajemo pobude za nov zagon evropske ideje". Pahor s povezovanjem misli federalno Evropsko unijo, koncept, zaradi katerega je EU zapustila Velika Britanija. S pobudami za nov zagon evropske ideje je mislil nevladno Ljubljansko pobudo, katere prvi avtor je Peter Jambrek, pridružili pa smo se mu poleg pisca teh vrstic še Matej Avbelj, Niko Grafenauer, Tine Hribar in Ernest Petrič. Ko predsednik Pahor govori o pobudah na vladni in nevladni ravni, z vladno ravnijo pretirava. Razen njega osebno, ki je podprl nevladno Ljubljansko pobudo, vlada o Evropi praktično ne govori.

 

To navsezadnje velja tudi za predsednika vlade Marjana Šarca, ki je na omenjenem posvetu rekel, da "se Slovenija zavzema za ohranitev mednarodnega sistema", ki se je oblikoval "po koncu druge svetovne vojne". Žal nihče od navzočih ni protestiral. Evropa se je bistveno preoblikovala po koncu hladne, ne druge svetovne vojne. Slovenija je razmeroma nova narodna država, nastala ob koncu hladne vojne, ko se je Evropa in z njo ideja sprave med nekdanjimi sovražniki/nasprotniki razširila daleč proti vzhodu. Slovenci smo konec hladne vojne doživeli kot začetek novega življenja in kot rešitev za narode, ki so bili v podobnem položaju kot Slovenci. Kot poročajo mediji, je Šarec še "zagotovil nadaljnja prizadevanja za vključitev držav Zahodnega Balkana v EU. Ob tem se je zavzel za oblikovanje ambicioznejših politik pri zmanjševanju razvojnega prepada med Unijo in državami regije".

 

Kaj je o evropskih polemikah, kot je tista, ki jo je sprožilo trideset vrhunskih mednarodnih intelektualcev (Bernard-Henri Lévy, Milan Kundera, Salman Rushdie, Elfriede Jelinek, Orhan Pamuk in še 25 drugih), povedala na diplomatskem posvetu navzoča (vse bolj številna) množica slovenskih diplomatov, iz poročil ne izvemo. Nekateri poudarki v "deklaraciji 30" (skrb zaradi oddaljevanja dveh velikih zaveznic, Velike Britanije in ZDA, vmešavanje Kremlja v zadeve EU) so sprejemljivi; problem trideseterice pa je sovražni odnos do samoodločbe oz. nacionalnega vprašanja, s čimer se na neki način vrača razprava o zgrešenosti jugoslovanskega (in sovjetskega?) razpadanja.

 

 

II.

 

Spomnimo se poglavitnih prispevkov k evropski razpravi po koncu hladne vojne:

 

1. 1990: pariška listina Za novo Evropo;

 

2. 1994: "papir" Schäubleja in Lamersa, ki je predlagal Evropo dveh hitrosti (prvotne članice, ki predstavljajo "jedro" in nove članice, ki predstavljajo periferijo);

 

3. 2002: konvencija pod vodstvom Giscarda d’Estainga, ki je predlagala Pogodbo o ustavi za Evropo (PUE) in se je pozneje, po francosko-nizozemskem polomu utelesila v Lizbonski pogodbi (2009); 

 

4. 2016-2017: brexit in Junckerjeva Bela knjiga.

 

 

Pred letošnjimi (2019) volitvami v Evropski parlament se je sprožila nova velika debata o Evropski uniji. Glavni udeleženci te debate so:

 

* bruseljska administracija, ki jo predstavlja Jean Claude Juncker,

* radikalni reformisti/federalisti (socialdemokrati + liberalci), 

* previdni reformisti (Merkel, Macron),

* zagovorniki nacionalne identitete in suverenosti (Velika Britanija, V4, Italija, Avstrija …) in

* internacionalistični intelektualci ("Deklaracija 30"), ki nastopajo v imenu "novega uporniškega duha".

 

 

III.

 

Predsednik Evropske komisije Juncker je v drugi polovici svojega mandata politično razpravo obogatil/zapletel s štirimi sporočili:

 

1. napovedal je zastoj širitve, ki ob brexitu pomeni nazadovanje Evropske unije;

 

2. po drugi strani je napovedal, da bo na Balkanu vojna, če tamkajšnje države ne bodo članice EU;

 

3. namesto, da bi predlagal smer razvoja, je preprosto naštel 5 možnih scenarijev, med katerimi mu še najbolj ugaja "Evropa več hitrosti";

 

4. zavrnil je podporo Kataloniji, češ da bi po tej poti EU dobila 100 članic; toliko jih najbrž ne bo, glede na število prebivalcev EU (500 milijonov) in glede na primerjavo z ZDA (350 milijonov = 50 držav) bi EU lahko imela več držav kot ZDA.

 

 

Radikalni reformisti, med katere spadajo tudi slovenski bolj in manj liberalni levičarji, bi Evropsko unijo spremenili v federacijo, kar bi ji olajšalo nastop na mednarodnem prizorišču, bi pa najbrž - kljub morebitnemu širjenju na Balkan - povzročilo tudi njen razkroj. Evropska federacija bi imela podobne probleme kot nekdanja Jugoslavija, ker bi postala transferna unija.

 

Socializem in levica pomenita razvojno blokado – grozeči, žaljivi pozivi proti populizmu, demagogiji, fašizmu ipd. so samoobrambna obupana in agresivna reakcija izginjajoče privilegirane levice. 

 

EU je obtičala pri sodelovanju med Nemčijo in Francijo, pri čemer domet in značaj tega sodelovanja ni jasen, ker je Francija bolj energična zagovornica povezovanja od Nemčije, ki se boji za svoj denar. EU je potemtakem v nekakšnih vicah med francosko (bolj sredozemsko) in nemško (bolj severno? bolj srednjeevropsko?) skupino, pri čemer bo po brexitu Francija edina – resda šibka - jedrska sila. Evropska unija se utegne v prihodnosti - ne da bi se razdelila na 28 ali 27 delov - razporediti npr. v štiri, pet velikih skupin: zahodno, severno, srednjeevropsko, sredozemsko in vzhodnoevropsko skupino, pri čemer slovenske izjave, da želimo biti v središču ali na francosko-nemškem vlaku, ne bi imele posebnega učinka.

 

Grdi rački EU so postale članice, ki vztrajajo pri nacionalni identiteti in suverenosti. Identitetna politika je v vzponu, hkrati pa grešni kozel za evropske težave. Edini izhod je subsidiarnost: Politika samoodločbe oz. "identitetna politika" je absolutno legitimna. Nenadzorovane migracije so sprožile obrambne reakcije. EU na nekaterih področjih potrebuje več učinkovitosti, skladnosti oz. enotnosti (skupna zunanja politika in pariteta z ZDA, KitajskoRusijo …; obramba meja, skupna vojska, demokratično predstavništvo, rešitev evra oz. problema transferne unije …).

 

Brez subsidiarnosti, ki pomeni sožitje evropskega in nacionalnega elementa, ne bo šlo. Potrebno bi bilo vzpostaviti politično demokracijo, katere enotno volilno telo je evropski demos. Nujne bi bile neposredne volitve predsednika z izvršnimi pooblastili ter dvodomnega parlamenta s predstavniškim domom ter senatom/svetom držav članic EU.

 

 

IV.

 

Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti zaradi oddaljevanja ZDA in Velike Britanije oz. ruskih groženj. Njihova dramatizacija je dobrodošla, vendar potrebuje korekture na področju identitetne politike in migracij. Nevladne pobude kot je "deklaracija 30", so priložnost, da svoj pogled predstavi tudi Slovenija. Slovenija potrebuje zunanjepolitično platformo, nekakšen zunanjepolitični kažipot (road-map). Vlada bi se morala povezati s civilno in z akademsko sfero, predvsem pa bi morala v zunanjo politiko vključiti opozicijo. Razmere, za katere je značilno, da imajo na zunanjo politiko vpliv samo izbrane stranke, npr. levičarske, ne morejo biti v nacionalnem interesu.

 

Platforma bi morala vsebovati slovenski (zgodovinski in aktualni) pogled na Evropo in EU; določiti bi morala slovenska pričakovanja v zvezi z EU. Politika in diplomacija bi se morali držati tega kažipota. Tako bi bilo preprosto ugotoviti, kje delamo napake: tam, kjer so odstopanja od kažipota. Prva praktična naloga je izdelava koncepta slovensko-hrvaških odnosov.

 

Prednostna naloga so migracije. Slovenija bi lahko predlagala rešitev, ki bi v nasprotju z marakeško deklaracijo izhajala iz interesov držav, kamor so migracije usmerjene, ne držav, ki migracije proizvajajo. Migracije so in bodo problem vse EU: tako neposredno prizadetih robnih držav z Vzhoda in Juga, kot tudi osrednjih, kamor se nekontrolirano priseljujejo ne-evropski priseljenci. Politični upor proti priseljevanju je legitimen, razumljiv in je konstanta, ki jo je potrebno spoštovati ter integrirati v tkivo vse-evropske politike. Države, od koder prihajajo migranti, spadajo v "evropsko sosedstvo" (European Neighbourhood) in bi jim lahko določili neko obliko pridruženega članstva, ki bi pomenilo strošek, vendar tudi kompetence pri določanju politik pridruženih članic.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
1
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
5
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,429
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,396
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,888
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,193
05/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,515
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,341
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,322
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,588
09/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,041
10/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 634