Komentar

Deklaracija 30: Velika evropska debata

Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradi oddaljevanja ZDA in Velike Britanije oz. ruskih groženj. Njihova dramatizacija je dobrodošla, vendar potrebuje korekture na področju identitetne politike in migracij. Nevladne pobude kot je "deklaracija 30", so priložnost, da svoj pogled predstavi tudi Slovenija. Slovenija potrebuje zunanjepolitično platformo, nekakšen zunanjepolitični kažipot, road-map. Vlada bi se morala povezati s civilno in z akademsko sfero, predvsem pa bi morala v zunanjo politiko vključiti opozicijo.

03.02.2019 18:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropska unija   Deklaracija 30   Slovenija   Borut Pahor   zunanja politika   Bernard-Henri Lévy   Milan Kundera   Salman Rushdie   Elfriede Jelinek   Orhan Pamuk   Jean-Claude Juncker

Socializem in levica pomenita razvojno blokado – grozeči, žaljivi pozivi proti populizmu, demagogiji, fašizmu ipd. so samoobrambna obupana in agresivna reakcija izginjajoče privilegirane levice.

Predsednik republike Borut Pahor je na posvetu slovenske diplomacije (30. januarja 2019) rekel, da si želi "notranje bolj povezano Evropsko unijo z večjim vplivom navzven", pri čemer je ugotovil, da je "povezovanje v zastoju". Podprl je sklenitev Aachenskega dogovora med Nemčijo in Francijo. Omenil je tudi, da Slovenci "na vladni in nevladni ravni dajemo pobude za nov zagon evropske ideje". Pahor s povezovanjem misli federalno Evropsko unijo, koncept, zaradi katerega je EU zapustila Velika Britanija. S pobudami za nov zagon evropske ideje je mislil nevladno Ljubljansko pobudo, katere prvi avtor je Peter Jambrek, pridružili pa smo se mu poleg pisca teh vrstic še Matej Avbelj, Niko Grafenauer, Tine Hribar in Ernest Petrič. Ko predsednik Pahor govori o pobudah na vladni in nevladni ravni, z vladno ravnijo pretirava. Razen njega osebno, ki je podprl nevladno Ljubljansko pobudo, vlada o Evropi praktično ne govori.

 

To navsezadnje velja tudi za predsednika vlade Marjana Šarca, ki je na omenjenem posvetu rekel, da "se Slovenija zavzema za ohranitev mednarodnega sistema", ki se je oblikoval "po koncu druge svetovne vojne". Žal nihče od navzočih ni protestiral. Evropa se je bistveno preoblikovala po koncu hladne, ne druge svetovne vojne. Slovenija je razmeroma nova narodna država, nastala ob koncu hladne vojne, ko se je Evropa in z njo ideja sprave med nekdanjimi sovražniki/nasprotniki razširila daleč proti vzhodu. Slovenci smo konec hladne vojne doživeli kot začetek novega življenja in kot rešitev za narode, ki so bili v podobnem položaju kot Slovenci. Kot poročajo mediji, je Šarec še "zagotovil nadaljnja prizadevanja za vključitev držav Zahodnega Balkana v EU. Ob tem se je zavzel za oblikovanje ambicioznejših politik pri zmanjševanju razvojnega prepada med Unijo in državami regije".

 

Kaj je o evropskih polemikah, kot je tista, ki jo je sprožilo trideset vrhunskih mednarodnih intelektualcev (Bernard-Henri Lévy, Milan Kundera, Salman Rushdie, Elfriede Jelinek, Orhan Pamuk in še 25 drugih), povedala na diplomatskem posvetu navzoča (vse bolj številna) množica slovenskih diplomatov, iz poročil ne izvemo. Nekateri poudarki v "deklaraciji 30" (skrb zaradi oddaljevanja dveh velikih zaveznic, Velike Britanije in ZDA, vmešavanje Kremlja v zadeve EU) so sprejemljivi; problem trideseterice pa je sovražni odnos do samoodločbe oz. nacionalnega vprašanja, s čimer se na neki način vrača razprava o zgrešenosti jugoslovanskega (in sovjetskega?) razpadanja.

 

 

II.

 

Spomnimo se poglavitnih prispevkov k evropski razpravi po koncu hladne vojne:

 

1. 1990: pariška listina Za novo Evropo;

 

2. 1994: "papir" Schäubleja in Lamersa, ki je predlagal Evropo dveh hitrosti (prvotne članice, ki predstavljajo "jedro" in nove članice, ki predstavljajo periferijo);

 

3. 2002: konvencija pod vodstvom Giscarda d’Estainga, ki je predlagala Pogodbo o ustavi za Evropo (PUE) in se je pozneje, po francosko-nizozemskem polomu utelesila v Lizbonski pogodbi (2009); 

 

4. 2016-2017: brexit in Junckerjeva Bela knjiga.

 

 

Pred letošnjimi (2019) volitvami v Evropski parlament se je sprožila nova velika debata o Evropski uniji. Glavni udeleženci te debate so:

 

* bruseljska administracija, ki jo predstavlja Jean Claude Juncker,

* radikalni reformisti/federalisti (socialdemokrati + liberalci), 

* previdni reformisti (Merkel, Macron),

* zagovorniki nacionalne identitete in suverenosti (Velika Britanija, V4, Italija, Avstrija …) in

* internacionalistični intelektualci ("Deklaracija 30"), ki nastopajo v imenu "novega uporniškega duha".

 

 

III.

 

Predsednik Evropske komisije Juncker je v drugi polovici svojega mandata politično razpravo obogatil/zapletel s štirimi sporočili:

 

1. napovedal je zastoj širitve, ki ob brexitu pomeni nazadovanje Evropske unije;

 

2. po drugi strani je napovedal, da bo na Balkanu vojna, če tamkajšnje države ne bodo članice EU;

 

3. namesto, da bi predlagal smer razvoja, je preprosto naštel 5 možnih scenarijev, med katerimi mu še najbolj ugaja "Evropa več hitrosti";

 

4. zavrnil je podporo Kataloniji, češ da bi po tej poti EU dobila 100 članic; toliko jih najbrž ne bo, glede na število prebivalcev EU (500 milijonov) in glede na primerjavo z ZDA (350 milijonov = 50 držav) bi EU lahko imela več držav kot ZDA.

 

 

Radikalni reformisti, med katere spadajo tudi slovenski bolj in manj liberalni levičarji, bi Evropsko unijo spremenili v federacijo, kar bi ji olajšalo nastop na mednarodnem prizorišču, bi pa najbrž - kljub morebitnemu širjenju na Balkan - povzročilo tudi njen razkroj. Evropska federacija bi imela podobne probleme kot nekdanja Jugoslavija, ker bi postala transferna unija.

 

Socializem in levica pomenita razvojno blokado – grozeči, žaljivi pozivi proti populizmu, demagogiji, fašizmu ipd. so samoobrambna obupana in agresivna reakcija izginjajoče privilegirane levice. 

 

EU je obtičala pri sodelovanju med Nemčijo in Francijo, pri čemer domet in značaj tega sodelovanja ni jasen, ker je Francija bolj energična zagovornica povezovanja od Nemčije, ki se boji za svoj denar. EU je potemtakem v nekakšnih vicah med francosko (bolj sredozemsko) in nemško (bolj severno? bolj srednjeevropsko?) skupino, pri čemer bo po brexitu Francija edina – resda šibka - jedrska sila. Evropska unija se utegne v prihodnosti - ne da bi se razdelila na 28 ali 27 delov - razporediti npr. v štiri, pet velikih skupin: zahodno, severno, srednjeevropsko, sredozemsko in vzhodnoevropsko skupino, pri čemer slovenske izjave, da želimo biti v središču ali na francosko-nemškem vlaku, ne bi imele posebnega učinka.

 

Grdi rački EU so postale članice, ki vztrajajo pri nacionalni identiteti in suverenosti. Identitetna politika je v vzponu, hkrati pa grešni kozel za evropske težave. Edini izhod je subsidiarnost: Politika samoodločbe oz. "identitetna politika" je absolutno legitimna. Nenadzorovane migracije so sprožile obrambne reakcije. EU na nekaterih področjih potrebuje več učinkovitosti, skladnosti oz. enotnosti (skupna zunanja politika in pariteta z ZDA, KitajskoRusijo …; obramba meja, skupna vojska, demokratično predstavništvo, rešitev evra oz. problema transferne unije …).

 

Brez subsidiarnosti, ki pomeni sožitje evropskega in nacionalnega elementa, ne bo šlo. Potrebno bi bilo vzpostaviti politično demokracijo, katere enotno volilno telo je evropski demos. Nujne bi bile neposredne volitve predsednika z izvršnimi pooblastili ter dvodomnega parlamenta s predstavniškim domom ter senatom/svetom držav članic EU.

 

 

IV.

 

Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti zaradi oddaljevanja ZDA in Velike Britanije oz. ruskih groženj. Njihova dramatizacija je dobrodošla, vendar potrebuje korekture na področju identitetne politike in migracij. Nevladne pobude kot je "deklaracija 30", so priložnost, da svoj pogled predstavi tudi Slovenija. Slovenija potrebuje zunanjepolitično platformo, nekakšen zunanjepolitični kažipot (road-map). Vlada bi se morala povezati s civilno in z akademsko sfero, predvsem pa bi morala v zunanjo politiko vključiti opozicijo. Razmere, za katere je značilno, da imajo na zunanjo politiko vpliv samo izbrane stranke, npr. levičarske, ne morejo biti v nacionalnem interesu.

 

Platforma bi morala vsebovati slovenski (zgodovinski in aktualni) pogled na Evropo in EU; določiti bi morala slovenska pričakovanja v zvezi z EU. Politika in diplomacija bi se morali držati tega kažipota. Tako bi bilo preprosto ugotoviti, kje delamo napake: tam, kjer so odstopanja od kažipota. Prva praktična naloga je izdelava koncepta slovensko-hrvaških odnosov.

 

Prednostna naloga so migracije. Slovenija bi lahko predlagala rešitev, ki bi v nasprotju z marakeško deklaracijo izhajala iz interesov držav, kamor so migracije usmerjene, ne držav, ki migracije proizvajajo. Migracije so in bodo problem vse EU: tako neposredno prizadetih robnih držav z Vzhoda in Juga, kot tudi osrednjih, kamor se nekontrolirano priseljujejo ne-evropski priseljenci. Politični upor proti priseljevanju je legitimen, razumljiv in je konstanta, ki jo je potrebno spoštovati ter integrirati v tkivo vse-evropske politike. Države, od koder prihajajo migranti, spadajo v "evropsko sosedstvo" (European Neighbourhood) in bi jim lahko določili neko obliko pridruženega članstva, ki bi pomenilo strošek, vendar tudi kompetence pri določanju politik pridruženih članic.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
21
22.04.2019 23:59
Politika je lahko tudi drama, vendar ne more biti zgolj komedija. Včasih je veljalo, da je politika umetnost mogočega, potem pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
3
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,318
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 3,002
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,126
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,784
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,917
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,689
07/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,199
08/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,229
09/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 942
10/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,816