Komentar

Deklaracija 30: Velika evropska debata

Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradi oddaljevanja ZDA in Velike Britanije oz. ruskih groženj. Njihova dramatizacija je dobrodošla, vendar potrebuje korekture na področju identitetne politike in migracij. Nevladne pobude kot je "deklaracija 30", so priložnost, da svoj pogled predstavi tudi Slovenija. Slovenija potrebuje zunanjepolitično platformo, nekakšen zunanjepolitični kažipot, road-map. Vlada bi se morala povezati s civilno in z akademsko sfero, predvsem pa bi morala v zunanjo politiko vključiti opozicijo.

03.02.2019 18:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropska unija   Deklaracija 30   Slovenija   Borut Pahor   zunanja politika   Bernard-Henri Lévy   Milan Kundera   Salman Rushdie   Elfriede Jelinek   Orhan Pamuk   Jean-Claude Juncker

Socializem in levica pomenita razvojno blokado – grozeči, žaljivi pozivi proti populizmu, demagogiji, fašizmu ipd. so samoobrambna obupana in agresivna reakcija izginjajoče privilegirane levice.

Predsednik republike Borut Pahor je na posvetu slovenske diplomacije (30. januarja 2019) rekel, da si želi "notranje bolj povezano Evropsko unijo z večjim vplivom navzven", pri čemer je ugotovil, da je "povezovanje v zastoju". Podprl je sklenitev Aachenskega dogovora med Nemčijo in Francijo. Omenil je tudi, da Slovenci "na vladni in nevladni ravni dajemo pobude za nov zagon evropske ideje". Pahor s povezovanjem misli federalno Evropsko unijo, koncept, zaradi katerega je EU zapustila Velika Britanija. S pobudami za nov zagon evropske ideje je mislil nevladno Ljubljansko pobudo, katere prvi avtor je Peter Jambrek, pridružili pa smo se mu poleg pisca teh vrstic še Matej Avbelj, Niko Grafenauer, Tine Hribar in Ernest Petrič. Ko predsednik Pahor govori o pobudah na vladni in nevladni ravni, z vladno ravnijo pretirava. Razen njega osebno, ki je podprl nevladno Ljubljansko pobudo, vlada o Evropi praktično ne govori.

 

To navsezadnje velja tudi za predsednika vlade Marjana Šarca, ki je na omenjenem posvetu rekel, da "se Slovenija zavzema za ohranitev mednarodnega sistema", ki se je oblikoval "po koncu druge svetovne vojne". Žal nihče od navzočih ni protestiral. Evropa se je bistveno preoblikovala po koncu hladne, ne druge svetovne vojne. Slovenija je razmeroma nova narodna država, nastala ob koncu hladne vojne, ko se je Evropa in z njo ideja sprave med nekdanjimi sovražniki/nasprotniki razširila daleč proti vzhodu. Slovenci smo konec hladne vojne doživeli kot začetek novega življenja in kot rešitev za narode, ki so bili v podobnem položaju kot Slovenci. Kot poročajo mediji, je Šarec še "zagotovil nadaljnja prizadevanja za vključitev držav Zahodnega Balkana v EU. Ob tem se je zavzel za oblikovanje ambicioznejših politik pri zmanjševanju razvojnega prepada med Unijo in državami regije".

 

Kaj je o evropskih polemikah, kot je tista, ki jo je sprožilo trideset vrhunskih mednarodnih intelektualcev (Bernard-Henri Lévy, Milan Kundera, Salman Rushdie, Elfriede Jelinek, Orhan Pamuk in še 25 drugih), povedala na diplomatskem posvetu navzoča (vse bolj številna) množica slovenskih diplomatov, iz poročil ne izvemo. Nekateri poudarki v "deklaraciji 30" (skrb zaradi oddaljevanja dveh velikih zaveznic, Velike Britanije in ZDA, vmešavanje Kremlja v zadeve EU) so sprejemljivi; problem trideseterice pa je sovražni odnos do samoodločbe oz. nacionalnega vprašanja, s čimer se na neki način vrača razprava o zgrešenosti jugoslovanskega (in sovjetskega?) razpadanja.

 

 

II.

 

Spomnimo se poglavitnih prispevkov k evropski razpravi po koncu hladne vojne:

 

1. 1990: pariška listina Za novo Evropo;

 

2. 1994: "papir" Schäubleja in Lamersa, ki je predlagal Evropo dveh hitrosti (prvotne članice, ki predstavljajo "jedro" in nove članice, ki predstavljajo periferijo);

 

3. 2002: konvencija pod vodstvom Giscarda d’Estainga, ki je predlagala Pogodbo o ustavi za Evropo (PUE) in se je pozneje, po francosko-nizozemskem polomu utelesila v Lizbonski pogodbi (2009); 

 

4. 2016-2017: brexit in Junckerjeva Bela knjiga.

 

 

Pred letošnjimi (2019) volitvami v Evropski parlament se je sprožila nova velika debata o Evropski uniji. Glavni udeleženci te debate so:

 

* bruseljska administracija, ki jo predstavlja Jean Claude Juncker,

* radikalni reformisti/federalisti (socialdemokrati + liberalci), 

* previdni reformisti (Merkel, Macron),

* zagovorniki nacionalne identitete in suverenosti (Velika Britanija, V4, Italija, Avstrija …) in

* internacionalistični intelektualci ("Deklaracija 30"), ki nastopajo v imenu "novega uporniškega duha".

 

 

III.

 

Predsednik Evropske komisije Juncker je v drugi polovici svojega mandata politično razpravo obogatil/zapletel s štirimi sporočili:

 

1. napovedal je zastoj širitve, ki ob brexitu pomeni nazadovanje Evropske unije;

 

2. po drugi strani je napovedal, da bo na Balkanu vojna, če tamkajšnje države ne bodo članice EU;

 

3. namesto, da bi predlagal smer razvoja, je preprosto naštel 5 možnih scenarijev, med katerimi mu še najbolj ugaja "Evropa več hitrosti";

 

4. zavrnil je podporo Kataloniji, češ da bi po tej poti EU dobila 100 članic; toliko jih najbrž ne bo, glede na število prebivalcev EU (500 milijonov) in glede na primerjavo z ZDA (350 milijonov = 50 držav) bi EU lahko imela več držav kot ZDA.

 

 

Radikalni reformisti, med katere spadajo tudi slovenski bolj in manj liberalni levičarji, bi Evropsko unijo spremenili v federacijo, kar bi ji olajšalo nastop na mednarodnem prizorišču, bi pa najbrž - kljub morebitnemu širjenju na Balkan - povzročilo tudi njen razkroj. Evropska federacija bi imela podobne probleme kot nekdanja Jugoslavija, ker bi postala transferna unija.

 

Socializem in levica pomenita razvojno blokado – grozeči, žaljivi pozivi proti populizmu, demagogiji, fašizmu ipd. so samoobrambna obupana in agresivna reakcija izginjajoče privilegirane levice. 

 

EU je obtičala pri sodelovanju med Nemčijo in Francijo, pri čemer domet in značaj tega sodelovanja ni jasen, ker je Francija bolj energična zagovornica povezovanja od Nemčije, ki se boji za svoj denar. EU je potemtakem v nekakšnih vicah med francosko (bolj sredozemsko) in nemško (bolj severno? bolj srednjeevropsko?) skupino, pri čemer bo po brexitu Francija edina – resda šibka - jedrska sila. Evropska unija se utegne v prihodnosti - ne da bi se razdelila na 28 ali 27 delov - razporediti npr. v štiri, pet velikih skupin: zahodno, severno, srednjeevropsko, sredozemsko in vzhodnoevropsko skupino, pri čemer slovenske izjave, da želimo biti v središču ali na francosko-nemškem vlaku, ne bi imele posebnega učinka.

 

Grdi rački EU so postale članice, ki vztrajajo pri nacionalni identiteti in suverenosti. Identitetna politika je v vzponu, hkrati pa grešni kozel za evropske težave. Edini izhod je subsidiarnost: Politika samoodločbe oz. "identitetna politika" je absolutno legitimna. Nenadzorovane migracije so sprožile obrambne reakcije. EU na nekaterih področjih potrebuje več učinkovitosti, skladnosti oz. enotnosti (skupna zunanja politika in pariteta z ZDA, KitajskoRusijo …; obramba meja, skupna vojska, demokratično predstavništvo, rešitev evra oz. problema transferne unije …).

 

Brez subsidiarnosti, ki pomeni sožitje evropskega in nacionalnega elementa, ne bo šlo. Potrebno bi bilo vzpostaviti politično demokracijo, katere enotno volilno telo je evropski demos. Nujne bi bile neposredne volitve predsednika z izvršnimi pooblastili ter dvodomnega parlamenta s predstavniškim domom ter senatom/svetom držav članic EU.

 

 

IV.

 

Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti zaradi oddaljevanja ZDA in Velike Britanije oz. ruskih groženj. Njihova dramatizacija je dobrodošla, vendar potrebuje korekture na področju identitetne politike in migracij. Nevladne pobude kot je "deklaracija 30", so priložnost, da svoj pogled predstavi tudi Slovenija. Slovenija potrebuje zunanjepolitično platformo, nekakšen zunanjepolitični kažipot (road-map). Vlada bi se morala povezati s civilno in z akademsko sfero, predvsem pa bi morala v zunanjo politiko vključiti opozicijo. Razmere, za katere je značilno, da imajo na zunanjo politiko vpliv samo izbrane stranke, npr. levičarske, ne morejo biti v nacionalnem interesu.

 

Platforma bi morala vsebovati slovenski (zgodovinski in aktualni) pogled na Evropo in EU; določiti bi morala slovenska pričakovanja v zvezi z EU. Politika in diplomacija bi se morali držati tega kažipota. Tako bi bilo preprosto ugotoviti, kje delamo napake: tam, kjer so odstopanja od kažipota. Prva praktična naloga je izdelava koncepta slovensko-hrvaških odnosov.

 

Prednostna naloga so migracije. Slovenija bi lahko predlagala rešitev, ki bi v nasprotju z marakeško deklaracijo izhajala iz interesov držav, kamor so migracije usmerjene, ne držav, ki migracije proizvajajo. Migracije so in bodo problem vse EU: tako neposredno prizadetih robnih držav z Vzhoda in Juga, kot tudi osrednjih, kamor se nekontrolirano priseljujejo ne-evropski priseljenci. Politični upor proti priseljevanju je legitimen, razumljiv in je konstanta, ki jo je potrebno spoštovati ter integrirati v tkivo vse-evropske politike. Države, od koder prihajajo migranti, spadajo v "evropsko sosedstvo" (European Neighbourhood) in bi jim lahko določili neko obliko pridruženega članstva, ki bi pomenilo strošek, vendar tudi kompetence pri določanju politik pridruženih članic.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
18
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,780
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 4,282
03/
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,863
04/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,246
05/
Zdravko Počivalšek je tisti politik, od katerega je odvisno, ali bomo dobili novo koalicijo, ali pa gremo na predčasne volitve
Uredništvo
Ogledov: 1,720
06/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,479
07/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,867
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,481
09/
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
Simona Rebolj
Ogledov: 1,274
10/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,954