Komentar

Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah

Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za "železno zaveso"; da ni bila zares totalitarna država, kot je bila npr. Sovjetska zveza, in da v Sloveniji nismo imeli "realnega socializma", ampak (nemara) socializem s človeškim obrazom. 

 

08.02.2019 16:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Stane Dolanc   Mitja Ribičič   Sovjetska zveza   Jugoslavija   socializem   Marjan Šarec

Foto: Wikimedia

Marjan Šarec je - v maniri izkušenega oblastnika - med Stanetom Dolancem, ki je odkritosrčno rekel, da so pri nas na oblasti komunisti, in Mitjo Ribičičem, ki je rekel, da so komunisti na oblasti in v opoziciji hkrati, izbral drugega.

Edvard Kardelj, ki je bil eden najvplivnejših slovenskih voditeljev (če ni bil najvplivnejši), je "teoretično" utemeljil, Mitja Ribičič, ki je bil eden najbolj učinkovitih operativcev, pa je v preprosti obliki izrekel bistveno sporočilo totalitarizma: Partija je hkrati na oblasti in v opoziciji! V socialistični Jugoslaviji smo se oprijemali vsake ideje in vsakega stavka, ki sta vsebovala besedo opozicija, zato nemara nismo dojeli njune daljnosežnosti. (Oprijemali smo se tudi pluralizma v Kardeljevi teoriji o "pluralizmu samoupravnih interesov" in pravice narodov do samoodločbe v ustavi iz leta 1974.) Šlo je seveda za besedne koncesije absolutnega vladarja, ki ne zahteva le prilizovanja sebi, ampak se je v primeru, da ga to nič ne stane, pripravljen prilizovati ljudstvu.

 

Vzemimo primer s Helsinško sklepno listino (1975), ki je v t.i. tretji košari (človekove pravice) vsebovala za tiste čase, predvsem za t.i. socialistični svet, nekaj prevratnih idej. Podpisali so jo vsi zahodni pa tudi vzhodni voditelji, med njimi Leonid Brežnjev, Erich Honecker in Josip Broz. V socialističnih deželah so se iz človekovih pravic norčevali ali pa so jih oblizovali, ne da bi jih nameravali tudi upoštevati. Kdor se je skliceval na človekove pravice, je pristal v zaporu, kjer so mu jih odvzeli skupaj z osebnimi predmeti. To se je zgodilo privržencem češke Listine 77, med drugimi njenima podpisnikoma Janu Patočki in Vaclavu Havelu. Listina 77 se je sklicevala na helsinško listino 1975 in celo na češko zakonodajo. Vzhodni podpisniki so nemara slišali za srbski pregovor: Z obljubo naredimo veselje bedaku. Proizvodnja veselja za bedake sicer ni nekaj novega, posebej izpopolnila pa se je v 20. stoletju. V Sovjetski zvezi je trajala preko 70 let, v Jugoslaviji 45, v (fašistični) Italiji 21, v (nacistični) Nemčiji 13 let. 

 

Mimogrede: televizijski poročevalec iz ZDA je ondan primerjal politiko Trumpa do Venezuele in do njenega diktatorja Madura s politiko Sovjetske zveze do držav in voditeljev vzhodnega bloka. Dopisnik je pozabil majhno razliko (in proizvedel sporočilo za bedake): Chaveza in njegovega posnemovalca Madura na čelo Venezuele niso postavili Američani, ki ju tudi niso pregnali s tanki kot Hruščov Nagyja (1956) ali Brežnjev Dubčka (1968). Predvsem pa niti Nagy niti Dubček nista bila diktatorja, ampak liberalna komunista/reformista, ki sta ju odstavila komunistična diktatorja. Nagyja so celo umorili.



 

 

Ta uvod se mi je zdel potreben, ker se je v zadnjem času - po obdobju katakomb, provincialnih in ljubiteljskih delavnic - na velika vrata slovenske politike vrnila proizvodnja veselja za bedake. Pri tem nimam v mislih minimalnih dodatkov k minimalnim plačam (ki so oboji sramotno skromni za srednjeevropsko državo, ki meji na Italijo in Avstrijo), ampak politiko, ki je v času vladnega predsednikovanja Alenke Bratušek zaslovela z zahtevo, naj bo "konec brezglavega varčevanja". Ta konec se je spremenil v začetek brezglavega zapravljanja davkoplačevalskega denarja. Aktualni predsednik vlade Šarec ustvarja vtis, kot da ima v svoji pisarni skrite neizčrpne zaloge denarja, ki ga deli kot Božiček vsakomur, kdor prosi zanj. S to radodarnostjo, ki jo bodo - če nikjer drugje - zaustavili v Evropski komisiji, predsednik proizvaja dobro voljo. Vendar ne gre samo za denar, ki ga običajno vseeno zmanjka, ampak za prevzemanje vloge, ki jo ima v demokratičnih državah opozicija.

 

Aktualna vlada vodi politiko, ki je znana, vendar smo jo pozabili. Lansko leto (2018) je v slovenski javnosti nastal vtis, da se je z neskončnimi čakalnimi vrstami in z napihnjenimi cenami žilnih opornic podrl zdravstveni sistem. Ustavno sodišče je obsodilo neenakopravnost med javnimi in zasebnimi šolami. Črkoslikarji so začeli iz Rusije uvažati šablone za napise v cirilici. Erjavec, Cerar in slovenski ribiči (pod njunim vodstvom) so se razveselili odločitve haaškega arbitražnega sodišča, to veselje pa - ob velikanskem začudenju in razočaranju slovenskih krmarjev - ni spravilo v dobro voljo Evropske komisije. Na obzorju zunanje politike se je pojavil črni oblak Marakeške deklaracije, ki so jo napisali zastopniki migrantov, Šarec in Cerar pa sta napovedala lepo vreme. Šarčeva vlada je - po grožnjah s poviševanjem davkov - doživela ognjeni krst z izjavo podjetnikov, da bodo zapustili državo. Mladi talenti so šli iz države po tihem. Prebudila se je kultura: Boris Kobal je dosegel najvišje mesto na tekmovanju plagiatorjev, po Bandellijevih grožnjah županom je uslužbenkam in uslužbencem Ministrstva za kulturo zagrozil minister Prešiček, ki se je branil, da nikogar ni trpinčil brez razloga. Šarec se je postavil v vlogo opozicijskega voditelja in svoja ministra gladko odstavil. Opozicija je po drugi strani z ustavno obtožbo zaostrila kulturni boj okrog privatnih šol, vendar ni bila uspešna.  

 

Predsednik vlade je prepričljivo dokazoval svojo distanco do članstva v Zvezi komunistov, ni pa dokazal nepoznavanja metod, ki so jih razvili njegovi predhodniki v stari državi. Odločil se je, da bo vetrove, ki so pihali v jadra opozicije, preusmeril za svojo plovbo in da bo razveselil svoje sodržavljane. Najprej je - resda z zelo splošnimi besedami - potolažil podjetnike, ki so se pustili potolažiti. Šarec je, da mu ne bi bilo treba z barvo na dan, za zavrnitev kapitalistične miselnosti podjetnikov angažiral vladne in privladne levičarje. Ljudstvo je vedno veselo, če kdo bogatašem navije ušesa. Domiselnost Šarčeve politike se je izkazala tudi pri tem, da je nemudoma poslal svoje ministre na pogorišča bolnišnic in nad poplave v Ilirski Bistrici - tolažit državljane, da bo še vse dobro. Pri zasebnem šolstvu mu je prisočil na pomoč predsednik republike, ki je pripravil predsedniški posvet in dal možnost nekaterim posameznikom, da si dajo duška. Na pomoč je priskočila tudi nacionalna televizija, ki je objavila dolg intervju z glavnim oporečnikom ljubljanske medicine, dr. Markom Nočem.

 

Kljub neznatni okužbi z rdečimi zvezdami je predsednik vlade - v maniri izkušenega oblastnika - med Stanetom Dolancem, ki je odkritosrčno rekel, da so pri nas na oblasti komunisti, in Mitjo Ribičičem, ki je rekel, da so komunisti na oblasti in v opoziciji hkrati, izbral drugega.

 

 

POST SCRIPTUM

 

Slovensko veselico je v teh dneh pospešil zunanji minister Miro Cerar s predlogom, naj Slovenija tako kot ZDA in EU prizna predsednika venezuelskega parlamenta Guaidója za začasnega predsednika Venezuele, kar je diktator Nicolas Maduro primerjal s priznanjem Katalonije. Če zanemarimo dejstvo, da so Katalonci imeli referendum in da je Madrid poslal v zapor zaprisežene demokrate, je Cerarjeva poteza izziv za levi del Šarčeve koalicije, ki ima Katalonijo enako rada kot Nicolasa Madura, in kompliment za opozicijo, ki ima rajši Guaidója, vendar ne nasprotuje osamosvojitvi Katalonije.

 

OPOMBA

Winston Churchill je 5. marca 1946 v ameriškem Fultonu izrekel slavno ugotovitev: "Od Szczecina na Baltiku do Trsta na Jadranskem morju se je čez kontinent spustila železna zavesa. Onstran te črte ležijo prestolnice starodavnih držav Srednje in Vzhodne Evrope. Varšava, Berlin, Praga, Dunaj, Budimpešta, Beograd, Bukarešta in Sofija, vsa ta slavna mesta in prebivalstva okrog njih ležijo v območju, ki ga moram imenovati sovjetsko, in so na tak ali drugačen način podvržena ne le sovjetskemu vplivu, ampak v veliki in pogosto naraščajoči meri kontrole iz Moskve."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
18
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
16
20.02.2019 23:10
Ob peti obletnici ruske invazije na Krim Pavlo Klimkin razčlenjuje mit o tem, da naj bi bil ta polotok od nekdaj ruski . V ... Več.
Piše: Pavlo Klimkin
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
7
19.02.2019 23:15
Marjan Šarec lahko odpira šampanjec in se veseli visoke javnomnenjske podpore ta hip, vendar pa ga na evropskih volitvah ... Več.
Piše: Uredništvo
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
38
18.02.2019 18:32
Že prejšnji teden, na vrhuncu bazoviškega škandala, je postalo jasno, da bo v Sloveniji za neustrezen, v bistvu celo sramoten in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
6
18.02.2019 00:00
Vračanje premoženja ne le žrtvam nacističnega holokavsta, ampak tudi komunističnega terorja, je moralna dolžnost demokratičnih ... Več.
Piše: Keith Miles
Minister za kulturo
5
17.02.2019 12:00
Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Mderndorferje na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija
0
16.02.2019 22:33
Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Slovenija First!"
13
14.02.2019 21:08
Polemika o prihodnosti Evropske unije, ki se je razvila med Keithom Milesom in Dejanom Steinbuchom, se nadaljuje. Pridružuje se ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
44
13.02.2019 01:45
Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše
0
10.02.2019 08:00
Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
11
07.02.2019 00:59
Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
49
05.02.2019 06:00
Slovenski mediji morajo nujno nadaljevati z intenzivnim javnim linčem Borisa Kobala, če želimo, da si bo tudi ta komedijant po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Deklaracija 30: Velika evropska debata
4
03.02.2019 18:00
Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradioddaljevanja ZDA in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dramaturgova drama: Konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo onkraj dobrega in zla
0
02.02.2019 20:20
Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."
27
30.01.2019 22:55
Slovenski mediji imajo kratek spomin.Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro ... Več.
Piše: Igor Mekina
Polemika o Evropi: Churchill bi bil zagotovo proti brexitu, če bi ta pomenil še močnejšo Nemčijo
11
29.01.2019 22:34
Dragi Keith, najbolj me je strah, da bi se Evropa tudi zaradi brexita in izgube dragocene članice, za katere državljane so nekoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Povest o nekulturnem Prešičku ali kdaj bomo že ukinili to prekleto ministrstvo
16
27.01.2019 19:00
Ponedeljek bo dan D za Dejana Prešička, ki mu sindikalisti in zaposleni na ministrstvu očitajo nekulturno vedenje, mobing in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
8. februar, dan slovenskega nacionalizma
15
26.01.2019 20:55
Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,066
02/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,433
03/
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
Uredništvo
Ogledov: 2,232
04/
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
Pavlo Klimkin
Ogledov: 1,756
05/
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
Ferdinand Blaznik
Ogledov: 1,289
06/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,366
07/
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
Keith Miles
Ogledov: 1,304
08/
Minister za kulturo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,705
09/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,338
10/
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,110