Komentar

Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah

Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za "železno zaveso"; da ni bila zares totalitarna država, kot je bila npr. Sovjetska zveza, in da v Sloveniji nismo imeli "realnega socializma", ampak (nemara) socializem s človeškim obrazom. 

 

08.02.2019 16:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Stane Dolanc   Mitja Ribičič   Sovjetska zveza   Jugoslavija   socializem   Marjan Šarec

Foto: Wikimedia

Marjan Šarec je - v maniri izkušenega oblastnika - med Stanetom Dolancem, ki je odkritosrčno rekel, da so pri nas na oblasti komunisti, in Mitjo Ribičičem, ki je rekel, da so komunisti na oblasti in v opoziciji hkrati, izbral drugega.

Edvard Kardelj, ki je bil eden najvplivnejših slovenskih voditeljev (če ni bil najvplivnejši), je "teoretično" utemeljil, Mitja Ribičič, ki je bil eden najbolj učinkovitih operativcev, pa je v preprosti obliki izrekel bistveno sporočilo totalitarizma: Partija je hkrati na oblasti in v opoziciji! V socialistični Jugoslaviji smo se oprijemali vsake ideje in vsakega stavka, ki sta vsebovala besedo opozicija, zato nemara nismo dojeli njune daljnosežnosti. (Oprijemali smo se tudi pluralizma v Kardeljevi teoriji o "pluralizmu samoupravnih interesov" in pravice narodov do samoodločbe v ustavi iz leta 1974.) Šlo je seveda za besedne koncesije absolutnega vladarja, ki ne zahteva le prilizovanja sebi, ampak se je v primeru, da ga to nič ne stane, pripravljen prilizovati ljudstvu.

 

Vzemimo primer s Helsinško sklepno listino (1975), ki je v t.i. tretji košari (človekove pravice) vsebovala za tiste čase, predvsem za t.i. socialistični svet, nekaj prevratnih idej. Podpisali so jo vsi zahodni pa tudi vzhodni voditelji, med njimi Leonid Brežnjev, Erich Honecker in Josip Broz. V socialističnih deželah so se iz človekovih pravic norčevali ali pa so jih oblizovali, ne da bi jih nameravali tudi upoštevati. Kdor se je skliceval na človekove pravice, je pristal v zaporu, kjer so mu jih odvzeli skupaj z osebnimi predmeti. To se je zgodilo privržencem češke Listine 77, med drugimi njenima podpisnikoma Janu Patočki in Vaclavu Havelu. Listina 77 se je sklicevala na helsinško listino 1975 in celo na češko zakonodajo. Vzhodni podpisniki so nemara slišali za srbski pregovor: Z obljubo naredimo veselje bedaku. Proizvodnja veselja za bedake sicer ni nekaj novega, posebej izpopolnila pa se je v 20. stoletju. V Sovjetski zvezi je trajala preko 70 let, v Jugoslaviji 45, v (fašistični) Italiji 21, v (nacistični) Nemčiji 13 let. 

 

Mimogrede: televizijski poročevalec iz ZDA je ondan primerjal politiko Trumpa do Venezuele in do njenega diktatorja Madura s politiko Sovjetske zveze do držav in voditeljev vzhodnega bloka. Dopisnik je pozabil majhno razliko (in proizvedel sporočilo za bedake): Chaveza in njegovega posnemovalca Madura na čelo Venezuele niso postavili Američani, ki ju tudi niso pregnali s tanki kot Hruščov Nagyja (1956) ali Brežnjev Dubčka (1968). Predvsem pa niti Nagy niti Dubček nista bila diktatorja, ampak liberalna komunista/reformista, ki sta ju odstavila komunistična diktatorja. Nagyja so celo umorili.



 

 

Ta uvod se mi je zdel potreben, ker se je v zadnjem času - po obdobju katakomb, provincialnih in ljubiteljskih delavnic - na velika vrata slovenske politike vrnila proizvodnja veselja za bedake. Pri tem nimam v mislih minimalnih dodatkov k minimalnim plačam (ki so oboji sramotno skromni za srednjeevropsko državo, ki meji na Italijo in Avstrijo), ampak politiko, ki je v času vladnega predsednikovanja Alenke Bratušek zaslovela z zahtevo, naj bo "konec brezglavega varčevanja". Ta konec se je spremenil v začetek brezglavega zapravljanja davkoplačevalskega denarja. Aktualni predsednik vlade Šarec ustvarja vtis, kot da ima v svoji pisarni skrite neizčrpne zaloge denarja, ki ga deli kot Božiček vsakomur, kdor prosi zanj. S to radodarnostjo, ki jo bodo - če nikjer drugje - zaustavili v Evropski komisiji, predsednik proizvaja dobro voljo. Vendar ne gre samo za denar, ki ga običajno vseeno zmanjka, ampak za prevzemanje vloge, ki jo ima v demokratičnih državah opozicija.

 

Aktualna vlada vodi politiko, ki je znana, vendar smo jo pozabili. Lansko leto (2018) je v slovenski javnosti nastal vtis, da se je z neskončnimi čakalnimi vrstami in z napihnjenimi cenami žilnih opornic podrl zdravstveni sistem. Ustavno sodišče je obsodilo neenakopravnost med javnimi in zasebnimi šolami. Črkoslikarji so začeli iz Rusije uvažati šablone za napise v cirilici. Erjavec, Cerar in slovenski ribiči (pod njunim vodstvom) so se razveselili odločitve haaškega arbitražnega sodišča, to veselje pa - ob velikanskem začudenju in razočaranju slovenskih krmarjev - ni spravilo v dobro voljo Evropske komisije. Na obzorju zunanje politike se je pojavil črni oblak Marakeške deklaracije, ki so jo napisali zastopniki migrantov, Šarec in Cerar pa sta napovedala lepo vreme. Šarčeva vlada je - po grožnjah s poviševanjem davkov - doživela ognjeni krst z izjavo podjetnikov, da bodo zapustili državo. Mladi talenti so šli iz države po tihem. Prebudila se je kultura: Boris Kobal je dosegel najvišje mesto na tekmovanju plagiatorjev, po Bandellijevih grožnjah županom je uslužbenkam in uslužbencem Ministrstva za kulturo zagrozil minister Prešiček, ki se je branil, da nikogar ni trpinčil brez razloga. Šarec se je postavil v vlogo opozicijskega voditelja in svoja ministra gladko odstavil. Opozicija je po drugi strani z ustavno obtožbo zaostrila kulturni boj okrog privatnih šol, vendar ni bila uspešna.  

 

Predsednik vlade je prepričljivo dokazoval svojo distanco do članstva v Zvezi komunistov, ni pa dokazal nepoznavanja metod, ki so jih razvili njegovi predhodniki v stari državi. Odločil se je, da bo vetrove, ki so pihali v jadra opozicije, preusmeril za svojo plovbo in da bo razveselil svoje sodržavljane. Najprej je - resda z zelo splošnimi besedami - potolažil podjetnike, ki so se pustili potolažiti. Šarec je, da mu ne bi bilo treba z barvo na dan, za zavrnitev kapitalistične miselnosti podjetnikov angažiral vladne in privladne levičarje. Ljudstvo je vedno veselo, če kdo bogatašem navije ušesa. Domiselnost Šarčeve politike se je izkazala tudi pri tem, da je nemudoma poslal svoje ministre na pogorišča bolnišnic in nad poplave v Ilirski Bistrici - tolažit državljane, da bo še vse dobro. Pri zasebnem šolstvu mu je prisočil na pomoč predsednik republike, ki je pripravil predsedniški posvet in dal možnost nekaterim posameznikom, da si dajo duška. Na pomoč je priskočila tudi nacionalna televizija, ki je objavila dolg intervju z glavnim oporečnikom ljubljanske medicine, dr. Markom Nočem.

 

Kljub neznatni okužbi z rdečimi zvezdami je predsednik vlade - v maniri izkušenega oblastnika - med Stanetom Dolancem, ki je odkritosrčno rekel, da so pri nas na oblasti komunisti, in Mitjo Ribičičem, ki je rekel, da so komunisti na oblasti in v opoziciji hkrati, izbral drugega.

 

 

POST SCRIPTUM

 

Slovensko veselico je v teh dneh pospešil zunanji minister Miro Cerar s predlogom, naj Slovenija tako kot ZDA in EU prizna predsednika venezuelskega parlamenta Guaidója za začasnega predsednika Venezuele, kar je diktator Nicolas Maduro primerjal s priznanjem Katalonije. Če zanemarimo dejstvo, da so Katalonci imeli referendum in da je Madrid poslal v zapor zaprisežene demokrate, je Cerarjeva poteza izziv za levi del Šarčeve koalicije, ki ima Katalonijo enako rada kot Nicolasa Madura, in kompliment za opozicijo, ki ima rajši Guaidója, vendar ne nasprotuje osamosvojitvi Katalonije.

 

OPOMBA

Winston Churchill je 5. marca 1946 v ameriškem Fultonu izrekel slavno ugotovitev: "Od Szczecina na Baltiku do Trsta na Jadranskem morju se je čez kontinent spustila železna zavesa. Onstran te črte ležijo prestolnice starodavnih držav Srednje in Vzhodne Evrope. Varšava, Berlin, Praga, Dunaj, Budimpešta, Beograd, Bukarešta in Sofija, vsa ta slavna mesta in prebivalstva okrog njih ležijo v območju, ki ga moram imenovati sovjetsko, in so na tak ali drugačen način podvržena ne le sovjetskemu vplivu, ampak v veliki in pogosto naraščajoči meri kontrole iz Moskve."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
0
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
15
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
4
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,574
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,934
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,988
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,250
05/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,686
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,739
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,401
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,412
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,159
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,037