Komentar

Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah

Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za "železno zaveso"; da ni bila zares totalitarna država, kot je bila npr. Sovjetska zveza, in da v Sloveniji nismo imeli "realnega socializma", ampak (nemara) socializem s človeškim obrazom. 

 

08.02.2019 16:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Stane Dolanc   Mitja Ribičič   Sovjetska zveza   Jugoslavija   socializem   Marjan Šarec

Foto: Wikimedia

Marjan Šarec je - v maniri izkušenega oblastnika - med Stanetom Dolancem, ki je odkritosrčno rekel, da so pri nas na oblasti komunisti, in Mitjo Ribičičem, ki je rekel, da so komunisti na oblasti in v opoziciji hkrati, izbral drugega.

Edvard Kardelj, ki je bil eden najvplivnejših slovenskih voditeljev (če ni bil najvplivnejši), je "teoretično" utemeljil, Mitja Ribičič, ki je bil eden najbolj učinkovitih operativcev, pa je v preprosti obliki izrekel bistveno sporočilo totalitarizma: Partija je hkrati na oblasti in v opoziciji! V socialistični Jugoslaviji smo se oprijemali vsake ideje in vsakega stavka, ki sta vsebovala besedo opozicija, zato nemara nismo dojeli njune daljnosežnosti. (Oprijemali smo se tudi pluralizma v Kardeljevi teoriji o "pluralizmu samoupravnih interesov" in pravice narodov do samoodločbe v ustavi iz leta 1974.) Šlo je seveda za besedne koncesije absolutnega vladarja, ki ne zahteva le prilizovanja sebi, ampak se je v primeru, da ga to nič ne stane, pripravljen prilizovati ljudstvu.

 

Vzemimo primer s Helsinško sklepno listino (1975), ki je v t.i. tretji košari (človekove pravice) vsebovala za tiste čase, predvsem za t.i. socialistični svet, nekaj prevratnih idej. Podpisali so jo vsi zahodni pa tudi vzhodni voditelji, med njimi Leonid Brežnjev, Erich Honecker in Josip Broz. V socialističnih deželah so se iz človekovih pravic norčevali ali pa so jih oblizovali, ne da bi jih nameravali tudi upoštevati. Kdor se je skliceval na človekove pravice, je pristal v zaporu, kjer so mu jih odvzeli skupaj z osebnimi predmeti. To se je zgodilo privržencem češke Listine 77, med drugimi njenima podpisnikoma Janu Patočki in Vaclavu Havelu. Listina 77 se je sklicevala na helsinško listino 1975 in celo na češko zakonodajo. Vzhodni podpisniki so nemara slišali za srbski pregovor: Z obljubo naredimo veselje bedaku. Proizvodnja veselja za bedake sicer ni nekaj novega, posebej izpopolnila pa se je v 20. stoletju. V Sovjetski zvezi je trajala preko 70 let, v Jugoslaviji 45, v (fašistični) Italiji 21, v (nacistični) Nemčiji 13 let. 

 

Mimogrede: televizijski poročevalec iz ZDA je ondan primerjal politiko Trumpa do Venezuele in do njenega diktatorja Madura s politiko Sovjetske zveze do držav in voditeljev vzhodnega bloka. Dopisnik je pozabil majhno razliko (in proizvedel sporočilo za bedake): Chaveza in njegovega posnemovalca Madura na čelo Venezuele niso postavili Američani, ki ju tudi niso pregnali s tanki kot Hruščov Nagyja (1956) ali Brežnjev Dubčka (1968). Predvsem pa niti Nagy niti Dubček nista bila diktatorja, ampak liberalna komunista/reformista, ki sta ju odstavila komunistična diktatorja. Nagyja so celo umorili.



 

 

Ta uvod se mi je zdel potreben, ker se je v zadnjem času - po obdobju katakomb, provincialnih in ljubiteljskih delavnic - na velika vrata slovenske politike vrnila proizvodnja veselja za bedake. Pri tem nimam v mislih minimalnih dodatkov k minimalnim plačam (ki so oboji sramotno skromni za srednjeevropsko državo, ki meji na Italijo in Avstrijo), ampak politiko, ki je v času vladnega predsednikovanja Alenke Bratušek zaslovela z zahtevo, naj bo "konec brezglavega varčevanja". Ta konec se je spremenil v začetek brezglavega zapravljanja davkoplačevalskega denarja. Aktualni predsednik vlade Šarec ustvarja vtis, kot da ima v svoji pisarni skrite neizčrpne zaloge denarja, ki ga deli kot Božiček vsakomur, kdor prosi zanj. S to radodarnostjo, ki jo bodo - če nikjer drugje - zaustavili v Evropski komisiji, predsednik proizvaja dobro voljo. Vendar ne gre samo za denar, ki ga običajno vseeno zmanjka, ampak za prevzemanje vloge, ki jo ima v demokratičnih državah opozicija.

 

Aktualna vlada vodi politiko, ki je znana, vendar smo jo pozabili. Lansko leto (2018) je v slovenski javnosti nastal vtis, da se je z neskončnimi čakalnimi vrstami in z napihnjenimi cenami žilnih opornic podrl zdravstveni sistem. Ustavno sodišče je obsodilo neenakopravnost med javnimi in zasebnimi šolami. Črkoslikarji so začeli iz Rusije uvažati šablone za napise v cirilici. Erjavec, Cerar in slovenski ribiči (pod njunim vodstvom) so se razveselili odločitve haaškega arbitražnega sodišča, to veselje pa - ob velikanskem začudenju in razočaranju slovenskih krmarjev - ni spravilo v dobro voljo Evropske komisije. Na obzorju zunanje politike se je pojavil črni oblak Marakeške deklaracije, ki so jo napisali zastopniki migrantov, Šarec in Cerar pa sta napovedala lepo vreme. Šarčeva vlada je - po grožnjah s poviševanjem davkov - doživela ognjeni krst z izjavo podjetnikov, da bodo zapustili državo. Mladi talenti so šli iz države po tihem. Prebudila se je kultura: Boris Kobal je dosegel najvišje mesto na tekmovanju plagiatorjev, po Bandellijevih grožnjah županom je uslužbenkam in uslužbencem Ministrstva za kulturo zagrozil minister Prešiček, ki se je branil, da nikogar ni trpinčil brez razloga. Šarec se je postavil v vlogo opozicijskega voditelja in svoja ministra gladko odstavil. Opozicija je po drugi strani z ustavno obtožbo zaostrila kulturni boj okrog privatnih šol, vendar ni bila uspešna.  

 

Predsednik vlade je prepričljivo dokazoval svojo distanco do članstva v Zvezi komunistov, ni pa dokazal nepoznavanja metod, ki so jih razvili njegovi predhodniki v stari državi. Odločil se je, da bo vetrove, ki so pihali v jadra opozicije, preusmeril za svojo plovbo in da bo razveselil svoje sodržavljane. Najprej je - resda z zelo splošnimi besedami - potolažil podjetnike, ki so se pustili potolažiti. Šarec je, da mu ne bi bilo treba z barvo na dan, za zavrnitev kapitalistične miselnosti podjetnikov angažiral vladne in privladne levičarje. Ljudstvo je vedno veselo, če kdo bogatašem navije ušesa. Domiselnost Šarčeve politike se je izkazala tudi pri tem, da je nemudoma poslal svoje ministre na pogorišča bolnišnic in nad poplave v Ilirski Bistrici - tolažit državljane, da bo še vse dobro. Pri zasebnem šolstvu mu je prisočil na pomoč predsednik republike, ki je pripravil predsedniški posvet in dal možnost nekaterim posameznikom, da si dajo duška. Na pomoč je priskočila tudi nacionalna televizija, ki je objavila dolg intervju z glavnim oporečnikom ljubljanske medicine, dr. Markom Nočem.

 

Kljub neznatni okužbi z rdečimi zvezdami je predsednik vlade - v maniri izkušenega oblastnika - med Stanetom Dolancem, ki je odkritosrčno rekel, da so pri nas na oblasti komunisti, in Mitjo Ribičičem, ki je rekel, da so komunisti na oblasti in v opoziciji hkrati, izbral drugega.

 

 

POST SCRIPTUM

 

Slovensko veselico je v teh dneh pospešil zunanji minister Miro Cerar s predlogom, naj Slovenija tako kot ZDA in EU prizna predsednika venezuelskega parlamenta Guaidója za začasnega predsednika Venezuele, kar je diktator Nicolas Maduro primerjal s priznanjem Katalonije. Če zanemarimo dejstvo, da so Katalonci imeli referendum in da je Madrid poslal v zapor zaprisežene demokrate, je Cerarjeva poteza izziv za levi del Šarčeve koalicije, ki ima Katalonijo enako rada kot Nicolasa Madura, in kompliment za opozicijo, ki ima rajši Guaidója, vendar ne nasprotuje osamosvojitvi Katalonije.

 

OPOMBA

Winston Churchill je 5. marca 1946 v ameriškem Fultonu izrekel slavno ugotovitev: "Od Szczecina na Baltiku do Trsta na Jadranskem morju se je čez kontinent spustila železna zavesa. Onstran te črte ležijo prestolnice starodavnih držav Srednje in Vzhodne Evrope. Varšava, Berlin, Praga, Dunaj, Budimpešta, Beograd, Bukarešta in Sofija, vsa ta slavna mesta in prebivalstva okrog njih ležijo v območju, ki ga moram imenovati sovjetsko, in so na tak ali drugačen način podvržena ne le sovjetskemu vplivu, ampak v veliki in pogosto naraščajoči meri kontrole iz Moskve."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
21
22.04.2019 23:59
Politika je lahko tudi drama, vendar ne more biti zgolj komedija. Včasih je veljalo, da je politika umetnost mogočega, potem pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
3
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,318
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 3,002
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,126
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,784
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,917
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,689
07/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,197
08/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,229
09/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 942
10/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,816