Komentar

Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo

Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v tradicionalnem turobnem vzdušju podeljevali Prešernove nagrade, se spomnimo na vso nekulturo, ki smo jo doživeli in preživeli v zadnjem letu. Seznam je dolg. Ne pozabimo pa niti na ministra za kulturo, ki ga sicer nimamo. Pravičniki so ga z medijskim linčem odstranili, saj je kot šef od svojih zaposlenih nečloveško zahteval, naj hodijo v službo in tam tudi kaj delajo.

07.02.2019 00:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   8. februar   kultura   France Prešeren   Demeter Bitenc   Prešernov sklad   Cankarjev dom   Vinko Möderndorfer

Foto: Mediaspeed

Praznik kulture v deželi nekulture brez ministra za kulturo je sam po sebi provokacija.

Zares, že dolgo nismo imeli toliko razlogov za žalovanje za slovensko kulturo. Smo namreč posebna nacija, narod kulture. To pomeni, da imamo uzakonjen državni praznik, nekakšen dan kulture, ki je dela prost dan. Pokloniti se kulturi v času diktature nekulture pa je posebno doživetje. Le kdo bi si mislil, da se bo v zadnjem letu nad "kulturni narod" zgrnilo toliko hudih preizkušenj. Kot da bi se vse začelo z odmevi na lansko podelitev Prešernovih nagrad oziroma nagrad Prešernovega sklada, ko je desno krilo desnice zaradi dveh nagrajenk povsem izgubilo pamet. Bolj ko smo jim kultivirani liberalci poskušali dopovedati, naj vendar ne raztrgajo nagrajenk, pač pa naj - če že morajo - svoj gnev stresajo nad podeljevalci, manj so nas slišali. Zaradi preluknjane slovenske razstave in umetniškega performansa dojenja psa je nastal vik in krik, ki še danes odmeva.

 

Zdi se, da je lanskoletna histerija ob dnevu slovenske nekulture povzročila določene posledice pri letošnjih nagrajencih, saj upravni odbor Prešernovega sklada tokrat ni tvegal s preveč provokativnimi odločitvami. Nasprotno, letos je previdno, takorekoč konservativno podelil obe Prešernovi nagradi in sedem nagrad Prešernovega sklada. Da ne bo spet cirkusa. Da bo ponovno vse po starem: Vinko Möderndorfer, predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada, bo lahko prebral svoj J'accuse, uperjen proti metafizičnim političnim likom, krivim tako za inferiorno stanje duha slovenske kulture, kot tudi za materialno siromaštvo tistih umetnikov oziroma kulturnikov, ki verjemejo, da je zanje do smrti dolžna skrbeti mati Država. In potem mu bodo, Möderndorferju namreč, v napol polni Gallusovi dvorani gromko ploskali, se spogledovali in prikimavali besedam, ki so jih v nekoliko preoblečeni formi že vsaj enkrat slišali.

 

Tisti, ki so upali, da bodo Prešernovo nagrado za življenjsko delo posthumno podelili lani umrlemu velikanu slovenskega filma Demetru Bitencu, so se lahko samo potiho ugriznili v ustnice. Ne gre to tako. Prešernove nagrade niso kar tako. Kdor misli, da člani upravnega odbora odločajo med različnimi kandidati, ki jih predlagajo posamezniki, društva, institucije oziroma t.i. civilna družba, bo samo debelo pogledal, ko bo izvedel resnico.

 

Za razkritje nenavadne procedure izbire oziroma odločanja o vsakoletnih nagrajencih je zaslužen Marijan Zlobec, ki je na svojem blogu prejšnji mesec objavil korespondenco z Möderndorferjem. Začelo se je tako, da ga je prijazno prosil za pojasnilo glede nominirancev za Prešernove nagrade. Koliko jih je bilo denimo letos in kdo so bili. Zlobec je hotel tudi poimenski seznam kandidatov ter podatek o tem, katera komisija je koga predlagala.

 

Odgovor, ki mu ga je poslal Vinko Möderndorfer, vas bo zagotovo presenetil, najbrž celo šokiral: 

 

"Prešernova nagrada ne pozna nominirancev. Zgolj nagrajence. Takšno je stališče Upravnega odbora, ki ga zastopam. Zakon o Prešernovi nagradi Upravnemu odboru ne daje pravice, da bi obelodanil imena kandidatov. Zgolj objavo imen prejemnikov nagrad. Nikakršnega pooblastila nimamo, da bi javno razkrivali imena umetnikov, katera so Upravnemu odboru posredovale strokovne komisije. To bi bilo tudi grobo kršenje zakona o varovanju osebnih podatkov. Prešernove nagrade niso tekmovanje. Umetniki in njihove umetnosti ne tekmujejo med sabo."

 

 

Če morda niste razumeli: Prešernove nagrade se podeljujejo po nekem posebnem navdihu, ki ga omogoča zakonska ureditev. Člani upravnega odbora se sestanejo na klavzuri in podobno kot kardinali na papeških konklavah čakajo, da jih obsije spoznanje. Da se jim pred očmi pojavi podoba kulturnika, ki je kandidat. In ko se to zgodi, kandidat v trenutku postane nagrajenec, saj nima nobenega protikandidata. Zelo preprosto, mar ne?

 

Predstavljajte si, da bi Prešernove nagrade podeljevali po nekih normalnih, človeških in prav nič metafizičnih merilih; zamislite si, da bi bili kandidati javno znani in da bi šele na podelitvi v Cankarjevem domu dobili nagrajenca - priznam, skoraj se mi je zapisalo "zmagovalca".

 

Tega si enostavno ni moč zamisliti. Svečeniki templja slovenske kulture ne morejo dopustiti vdora posvetnega v božansko sfero, kjer se nagrade delijo po navdihu ozkega kroga ljudi, prepričanih, da so nezmotljivi. Zaradi tega so določeni ustvarjalci dobesedno obsojeni na prekletstvo izgona iz "slovenskega kulturniškega raja", v katerem vlada klanovska mentaliteta in kjer so umetniški dosežki lahko prepoznani kot vrhunski samo pod pogojem, da so tako odločili oziroma določili svečeniki templja slovenske kulture.

 

Ministrstvo za kulturo, ki je trenutno brez ministra in bo še nekaj časa brez njega, lahko mirno pripojimo ministrstvu za izobraževanje, znanost in šolstvo, pa bo problem rešen. Huje bo za vse tiste reveže, ki se bodo udeležili "osrednje državne proslave" ob 8. februarju. Sploh ko bo govoril Möderndorfer. To bo inferno v tistih neudobnih sedežih Cankarjevega doma. Prisostvovati dogodku, ki še na televizijskem ekranu izgleda kot nacionalna sedmina po pogrebu kulture, bo letos resnično travmatično.

 

Moje sožalje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.518
02/
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
Simona Rebolj
Ogledov: 2.538
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.396
04/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1.712
05/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.615
06/
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.931
07/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.635
08/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.367
09/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.584
10/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.408