Razkrivamo

537 milijonov evrov presežka: Zakaj proračunska gibanja niso še ugodnejša?

Letošnji proračunski rezultat bo celo višji od lanskih, tudi brez enkratnih proračunskih prihodkov, kot smo imeli lansko leto. Sprejeti rebalans je na eni strani nižji zaradi previdnosti pri načrtovanju prihodkov, kar ni nič napačno, če se bo na koncu pokazal dodatni presežek. Vsekakor je lahko zaskrbljujoča ocena, če je bilo res dogovorjeno kar 8 % povečanje izdatkov za javni sektor. Nisem zagovornik pavšalnega govorjenja o preobsežnemu javnemu sektorju, vendar ni prav, da se niso odkrito pojasnili konkretni učinki dogovorov na javne finance. Enako velja tudi za nepojasnjeno, 200-milijonsko povečanje subvencij zasebnikom in transferjev raznim organizacijam (javnim agencijam, občinam ipd.)

10.02.2019 23:53
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   ministrstvo za finance   NLB   presežek   rebalans   trošarine   tranferi

Foto: arhiv portal+

Lanski proračun zaenkrat torej izkazuje 537 milijonov evrov presežka ali skoraj 500 milijonov evrov več, kot je bilo predvideno v sprejetem proračunskem dokumentu (jeseni 2017).

V zadnjem obdobju sem napisal nekaj tekstov na temo proračuna oziroma javnih financ in moje ocene so bile praviloma bolj "optimistične", kot so pričakovanja in načrti Ministrstva za finance. Seveda me je zanimalo, od kje te razlike in koliko so utemeljene. Pred dnevi smo namreč dobili prve podatke o gibanju javnih financ v lanskem letu, na vladi pa je bil sprejet tudi rebalans proračuna za letošnje leto. Pri obeh podatkih bo sicer lahko prišlo v končni verziji do kakšnih manjših korekcij, a bistveno najbrž ne. Zato je zanimivo pogledati, v katerem delu so pričakovanja strokovnih služb drugačna, kot so bila moja predvidevanja. Seveda imajo na ministrstvu bistveno boljše vire in poznavanje razmer, sam pa sem odvisen samo od javno objavljenih podatkov o proračunu ter drugih, vzporednih informacij o državnih politikah. Ravno to različno izhodišče pa pravzaprav omogoča še lažje ocenjevanje in primerjave ter opozarja na razlike, ki niso posebej izpostavljene.

 

Lanski proračun zaenkrat torej izkazuje 537 milijonov evrov presežka ali skoraj 500 milijonov evrov več, kot je bilo predvideno v sprejetem proračunskem dokumentu (sicer že jeseni 2017). Ob predstavitvi lanskih rezultatov so predstavniki finančnega ministrstva izpostavili dve ključni postavki, ki sta vplivali na toliko boljši rezultat.

 

Prvo večje odstopanje so prejete dividende od NLB v višini 270,6 milijona evrov, drugo pa je povračilo zadržanih sredstev iz proračuna EU v višini 168 milijonov evrov. Gre za enkratne prilive v lanskem letu, ki ne pomenijo trajnega dviga prihodkov proračuna. Ti prilivi menda tudi niso bili načrtovani v sprejetem proračunskem dokumentu jeseni 2017. Na tiskovni konferenci ministrstva za finance je bilo zato pojasnjeno (če sem pravilno ujel), da bi bil lanski proračunski presežek brez teh prilivov pravzaprav dokaj podoben sprejetemu načrtu. To tudi drži - brez teh dodatnih prilivov bi bilo lanskega presežka 98 milijonov evrov, kar je dokaj blizu 51 milijonov presežka iz načrta. Vseeno pa bi se ob tej, na koncu relativno manjši razliki, težko strinjal, da je bilo načrtovanje javnih financ na ministrstvu blizu dejanskim gibanjem.

 

Seveda danes redko kdo sploh gleda, kakšen je bil sprejet proračun za 2018, a podrobnejši vpogled v podatke pokaže, da se je v proračun lani steklo:

 

* kar 151 milijonov evrov več DDV kot so načrtovali na ministrstvu (prilivi so se glede na leto 2017 povečali za 7%, načrtovali pa so le 3 % rasti),

 

* 131 milijonov evrov je bilo lani več pobrane dohodnine,

 

* za pokrivanje primanjkljaja na pokojninski blagajni pa je proračun lani namenil celo 174 milijonov evrov manj, kot pa so predvidevali (skupnih transferjev v sklade socialnega zavarovanja je bilo "le" 1.145 milijonov evrov namesto 1.319 milijonov po sprejetem proračunskem dokumentu).

 

 

Načrtovalci so torej samo pri navedenih treh postavkah zgrešili za 456 milijonov evrov. Proračun bi torej tudi brez zgoraj omenjenih enkratnih prilivov lani izkazal preko 500 milijonov evrov presežka. Gre za številko, ki vsekakor ni zanemarljiva, ni "enkratni priliv" (kot velja za dividende NLB) in je seveda pomembno izboljšala proračunsko sliko. Milo rečeno so bili vsaj približno takšni prilivi vseeno kar pričakovani - zakaj pa jih je ministrstvo spregledalo, pa je že drugo vprašanje.

 

Seveda se bo bralec sedaj vprašal, kje pa se je potem "izgubilo" teh 456 milijonov evrov, da na koncu presežka iz tega naslova ni bilo? Razlika izhaja iz načrta priliva sredstev iz EU, za katere je finančno ministrstvo predvidelo, da bo znašali kar 1,1 milijarde evrov. Dejanski priliv (če odštejemo še omenjenih 168 milijonov, za katere pravijo, da se nanašajo na zadržana sredstva iz preteklega leta) pa je bil le 626 milijonov evrov - ali 485 milijonov evrov manj (!) od pričakovanj. Tu se je pravzaprav "izgubilo" omenjenih skoraj pol milijarde boljših prilivov - in proračunske razlike so bile skoraj izravnane. Ob tem je bilo sicer tudi še nekaj drugih razlik, a niso bile toliko vplivne kot navedene (edino - zaradi izpada EU sredstev je bilo tudi 123 milijonov manj investicij). Seveda teh razlik finančno ministrstvo ni želelo izpostavljati, a če že sprejemamo proračunske dokumente, najbrž ni odveč, če pogledamo vsaj ključne razlike in nanje opozorimo.

 

Ob tem bi omenil samo še eno zanimivo "podrobnost". Kot rečeno, je lani NLB pred prodajo izplačala 270 milijonov evrov dividend in teoretično bi bila banka lahko prodana za teh 270 milijonov dražje, če do izplačila ne bi prišlo - omenjeni znesek bi potem država dobila preko kupnine. Da so se odločili za dividende, je bilo z javnofinančnega vidika vsekakor zelo pravilno, saj gredo dividende med proračunske prilive, kupnina pa ne. Z likvidnostnega vidika sicer ni razlike (če bi prodajali celotno banko), z vidika izkazovanja rezultata javnih financ pa velika.

 

Pri prodaji pa so morali na finančnem ministrstvu upoštevati še en zakon, in sicer, da gre 10 % kupnine v Demografski sklad - DRS (naslednik KAD-a, ko bo ustanovljen). Od 670 milijonov evrov kupnine je tako država neposredno prejela 603 milijone (in na primer vrnila javni dolg), 67 milijonov pa bo nakazanih v omenjeni sklad. Zanimivo pri tej transakciji je to, da seveda kupnina v skladu s pravili vodenja javnih financ ne gre med proračunske prilive - omenjenih 67 milijonov, odtegnjenih za DRS, pa je "moral" proračun izkazati kot proračunski odhodek (!).

 

Ne dvomim, da so takšna veljavna pravila, a najbrž se boste strinjali da gre za zelo nelogično rešitev in prikazovanje. Brez tega tudi "enkratnega" dogodka, bi bil lanski presežek čez 600 milijonov evrov. Še dobro, da nismo sprejeli zakona po katerem bi vse kupnine od državnih podjetij namenjali v Demografski sklad (kar sicer podpiram), saj bi ob prilivu npr. milijarde od prodaje NLB namesto prihodkov izkazali tolikšen proračunski odhodek (!).

 

Iz česa pa izhajajo nekaj stomilijonske razlike med mojo oceno letošnjega proračunskega presežka in sprejetim rebalansom proračuna v višini blizu 200 milijonov evrov? V večini postavk so se moja pričakovanj kar ujela z načrti, ki jih je kasneje sprejela vlada, pri štiri sklopih pa je vlada sprejela, da bo proračunski rezultat za skoraj 500 milijonov evrov slabši. Mogoče to drži (bomo videli konec leta ali že tudi prej), a gre za odločitve, ki v javnosti niso bile  predstavljene oz. pojasnjene, imajo pa pomemben vpliv na proračunska gibanja.

 

Eden najpomembnejših izdatkov proračuna so plače javnih uslužbencev ter izdatki za blago in storitve (predstavljajo preko 40 % vseh izdatkov proračuna). Vemo, da je bil sprejet dogovor s sindikati o zvišanju plač, a razumljeno je bilo, da bo to v letošnjem letu pomenilo neko normalno povečanje tri do štiri odstotke. Skupaj s pričakovano rastjo zaposlenih sem ocenjeval rast teh izdatkov na okoli 5 odstotkov - po sprejetem rebalansu pa naj izdatki za plače ter tudi izdatki za blago letos porasli kar za okoli 8 %. Če se bo to res zgodilo, je ta skok glede na ekonomske razmere vseeno za kako odstotno točko ali dve previsok. V svojih dosedanjih izračunih sem sicer zagovarjal povišanje, a do nekih 5 %, ne pa toliko na gospodarsko rastjo. Razlika iz tega naslova je okoli 150 milijonov nižji proračunski presežek, kot so bile moje ocene.

 

Naslednja izjemna številka, o katerih kakih pojasnil nismo slišali, je povečanje izdatkov za "subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom" v višini preko 100 milijonov evrov oziroma za tretjino več kot lani. Zanimivo, da je že lanski proračun predvideval, da bodo ti izdatki porasli za podoben znesek, a se to ni zgodilo. Največji del teh izdatkov so kompleksne subvencije kmetijstvu, kaj pa se bo letos zgodilo, da jih je potrebno tako močno povečati, pa ni znano.

 

Tretji nekako nepričakovan dodatni izdatek, prav tako v višini okoli 100 milijonov ali skoraj tretjino več, pa so transferi raznim organizacijam (nepridobitne organizacije in ustanove, javne agencije, občine ...). Gre za porast izdatkov, ki imajo mogoče nek svoj razlog, a bodo prav tako močno poslabšali sicer ugodno proračunsko sliko.

 

Zadnja večja razlika pa je na prihodkovni strani. Ministrstvo za finance je namreč ocenilo, da bodo letošnji davki na potrošnjo (DDV, trošarine in ostalo) porasli le za 3,4 % in ne za okoli 6 odstotkov, kot naj bi bila predvidena nominalna rast letošnje potrošnje (zadnja ocena UMAR). To "previdnejše" načrtovanje zmanjša prilive za dobrih 100 milijonov evrov. Zaradi negotovosti je takšen pristop mogoče celo upravičen, vseeno pa preseneča podatek o trošarinah, ki naj bi jih ponovno zbrali manj (- 1,1 %), podobno, kot se je to zgodilo lansko leto glede na predlansko.

 

V preteklem letu je bilo to posledica nižje trošarine na goriva. Zaradi rasti nabavnih cen goriv se je država maja lani odločila in znižala trošarine za tri oz. štiri cente za liter, kar se je odrazilo v 4-odstotni nižji obdavčitvi s trošarino in ustrezno nižjimi proračunskimi prilivi (trošarine od tobaka in alkohola so se povečale). Mogoče je s takšnim planiranjem vlada nakazala, da bo letos trošarine na goriva še dodatno znižala, a kakih informacij o tem ni bilo (bolj so prisotni  predlogi o kakem povišanju trošarin).

 

Na osnovi razpoložljivih informacij je bila torej upravičena ocena, da bo letošnji proračunski rezultat celo višji od lanskih, tudi brez enkratnih proračunskih prihodkov, kot smo imeli lansko leto. Sprejeti rebalans je na eni strani nižji zaradi previdnosti pri načrtovanju prihodkov, kar ni nič napačno, če se bo na koncu pokazal dodatni presežek. Vsekakor pa lahko zaskrbljuje ocena, če je bilo res dogovorjeno kar 8 % povečanje izdatkov za javni sektor (o takšni obremenitvi se ni govorilo).

 

Nisem zagovornik pavšalnega govorjenja o preobsežnemu javnemu sektorju, ni pa prav, da se niso odkrito pojasnili konkretni učinki dogovorov na javne finance. Enako pa velja za nepojasnjeno 200-milijonsko povečanje (tretjinsko) navedenih subvencij in transferjev. Kljub ugodnejšim prihodkovnim gibanjem (zaradi solidne rasti ter nespremenjenih davčnih obremenitvah), ni bilo potrebe, da se to večinoma tudi potroši. Najmanj, kar bi pričakovali, bi bilo nekaj več vsebinskega pojasnila največjih odstopanj, ki jih omenjam. A to kaže, da bi zahtevalo prevelik napor na vseh nivojih (strokovnih in političnih) - ali pa so to namenoma zanemarili.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
8
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
6
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
18
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
3
16.07.2019 23:00
V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropski veleposlaniki protestirali proti preganjanju Ujgurov v komunistični Kitajski, Slovenija zaenkrat previdno tiho
4
16.07.2019 12:00
Na začetku meseca so so veleposlaniki 22 držav, akreditirani pri OZN v Ženevi, podpisali pismo, ki so ga naslovili na ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
12
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
7
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
14
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,536
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,399
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,797
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,324
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,310
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,074
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,206
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,045
09/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 883
10/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 562