Razkrivamo

537 milijonov evrov presežka: Zakaj proračunska gibanja niso še ugodnejša?

Letošnji proračunski rezultat bo celo višji od lanskih, tudi brez enkratnih proračunskih prihodkov, kot smo imeli lansko leto. Sprejeti rebalans je na eni strani nižji zaradi previdnosti pri načrtovanju prihodkov, kar ni nič napačno, če se bo na koncu pokazal dodatni presežek. Vsekakor je lahko zaskrbljujoča ocena, če je bilo res dogovorjeno kar 8 % povečanje izdatkov za javni sektor. Nisem zagovornik pavšalnega govorjenja o preobsežnemu javnemu sektorju, vendar ni prav, da se niso odkrito pojasnili konkretni učinki dogovorov na javne finance. Enako velja tudi za nepojasnjeno, 200-milijonsko povečanje subvencij zasebnikom in transferjev raznim organizacijam (javnim agencijam, občinam ipd.)

10.02.2019 23:53
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   ministrstvo za finance   NLB   presežek   rebalans   trošarine   tranferi

Foto: arhiv portal+

Lanski proračun zaenkrat torej izkazuje 537 milijonov evrov presežka ali skoraj 500 milijonov evrov več, kot je bilo predvideno v sprejetem proračunskem dokumentu (jeseni 2017).

V zadnjem obdobju sem napisal nekaj tekstov na temo proračuna oziroma javnih financ in moje ocene so bile praviloma bolj "optimistične", kot so pričakovanja in načrti Ministrstva za finance. Seveda me je zanimalo, od kje te razlike in koliko so utemeljene. Pred dnevi smo namreč dobili prve podatke o gibanju javnih financ v lanskem letu, na vladi pa je bil sprejet tudi rebalans proračuna za letošnje leto. Pri obeh podatkih bo sicer lahko prišlo v končni verziji do kakšnih manjših korekcij, a bistveno najbrž ne. Zato je zanimivo pogledati, v katerem delu so pričakovanja strokovnih služb drugačna, kot so bila moja predvidevanja. Seveda imajo na ministrstvu bistveno boljše vire in poznavanje razmer, sam pa sem odvisen samo od javno objavljenih podatkov o proračunu ter drugih, vzporednih informacij o državnih politikah. Ravno to različno izhodišče pa pravzaprav omogoča še lažje ocenjevanje in primerjave ter opozarja na razlike, ki niso posebej izpostavljene.

 

Lanski proračun zaenkrat torej izkazuje 537 milijonov evrov presežka ali skoraj 500 milijonov evrov več, kot je bilo predvideno v sprejetem proračunskem dokumentu (sicer že jeseni 2017). Ob predstavitvi lanskih rezultatov so predstavniki finančnega ministrstva izpostavili dve ključni postavki, ki sta vplivali na toliko boljši rezultat.

 

Prvo večje odstopanje so prejete dividende od NLB v višini 270,6 milijona evrov, drugo pa je povračilo zadržanih sredstev iz proračuna EU v višini 168 milijonov evrov. Gre za enkratne prilive v lanskem letu, ki ne pomenijo trajnega dviga prihodkov proračuna. Ti prilivi menda tudi niso bili načrtovani v sprejetem proračunskem dokumentu jeseni 2017. Na tiskovni konferenci ministrstva za finance je bilo zato pojasnjeno (če sem pravilno ujel), da bi bil lanski proračunski presežek brez teh prilivov pravzaprav dokaj podoben sprejetemu načrtu. To tudi drži - brez teh dodatnih prilivov bi bilo lanskega presežka 98 milijonov evrov, kar je dokaj blizu 51 milijonov presežka iz načrta. Vseeno pa bi se ob tej, na koncu relativno manjši razliki, težko strinjal, da je bilo načrtovanje javnih financ na ministrstvu blizu dejanskim gibanjem.

 

Seveda danes redko kdo sploh gleda, kakšen je bil sprejet proračun za 2018, a podrobnejši vpogled v podatke pokaže, da se je v proračun lani steklo:

 

* kar 151 milijonov evrov več DDV kot so načrtovali na ministrstvu (prilivi so se glede na leto 2017 povečali za 7%, načrtovali pa so le 3 % rasti),

 

* 131 milijonov evrov je bilo lani več pobrane dohodnine,

 

* za pokrivanje primanjkljaja na pokojninski blagajni pa je proračun lani namenil celo 174 milijonov evrov manj, kot pa so predvidevali (skupnih transferjev v sklade socialnega zavarovanja je bilo "le" 1.145 milijonov evrov namesto 1.319 milijonov po sprejetem proračunskem dokumentu).

 

 

Načrtovalci so torej samo pri navedenih treh postavkah zgrešili za 456 milijonov evrov. Proračun bi torej tudi brez zgoraj omenjenih enkratnih prilivov lani izkazal preko 500 milijonov evrov presežka. Gre za številko, ki vsekakor ni zanemarljiva, ni "enkratni priliv" (kot velja za dividende NLB) in je seveda pomembno izboljšala proračunsko sliko. Milo rečeno so bili vsaj približno takšni prilivi vseeno kar pričakovani - zakaj pa jih je ministrstvo spregledalo, pa je že drugo vprašanje.

 

Seveda se bo bralec sedaj vprašal, kje pa se je potem "izgubilo" teh 456 milijonov evrov, da na koncu presežka iz tega naslova ni bilo? Razlika izhaja iz načrta priliva sredstev iz EU, za katere je finančno ministrstvo predvidelo, da bo znašali kar 1,1 milijarde evrov. Dejanski priliv (če odštejemo še omenjenih 168 milijonov, za katere pravijo, da se nanašajo na zadržana sredstva iz preteklega leta) pa je bil le 626 milijonov evrov - ali 485 milijonov evrov manj (!) od pričakovanj. Tu se je pravzaprav "izgubilo" omenjenih skoraj pol milijarde boljših prilivov - in proračunske razlike so bile skoraj izravnane. Ob tem je bilo sicer tudi še nekaj drugih razlik, a niso bile toliko vplivne kot navedene (edino - zaradi izpada EU sredstev je bilo tudi 123 milijonov manj investicij). Seveda teh razlik finančno ministrstvo ni želelo izpostavljati, a če že sprejemamo proračunske dokumente, najbrž ni odveč, če pogledamo vsaj ključne razlike in nanje opozorimo.

 

Ob tem bi omenil samo še eno zanimivo "podrobnost". Kot rečeno, je lani NLB pred prodajo izplačala 270 milijonov evrov dividend in teoretično bi bila banka lahko prodana za teh 270 milijonov dražje, če do izplačila ne bi prišlo - omenjeni znesek bi potem država dobila preko kupnine. Da so se odločili za dividende, je bilo z javnofinančnega vidika vsekakor zelo pravilno, saj gredo dividende med proračunske prilive, kupnina pa ne. Z likvidnostnega vidika sicer ni razlike (če bi prodajali celotno banko), z vidika izkazovanja rezultata javnih financ pa velika.

 

Pri prodaji pa so morali na finančnem ministrstvu upoštevati še en zakon, in sicer, da gre 10 % kupnine v Demografski sklad - DRS (naslednik KAD-a, ko bo ustanovljen). Od 670 milijonov evrov kupnine je tako država neposredno prejela 603 milijone (in na primer vrnila javni dolg), 67 milijonov pa bo nakazanih v omenjeni sklad. Zanimivo pri tej transakciji je to, da seveda kupnina v skladu s pravili vodenja javnih financ ne gre med proračunske prilive - omenjenih 67 milijonov, odtegnjenih za DRS, pa je "moral" proračun izkazati kot proračunski odhodek (!).

 

Ne dvomim, da so takšna veljavna pravila, a najbrž se boste strinjali da gre za zelo nelogično rešitev in prikazovanje. Brez tega tudi "enkratnega" dogodka, bi bil lanski presežek čez 600 milijonov evrov. Še dobro, da nismo sprejeli zakona po katerem bi vse kupnine od državnih podjetij namenjali v Demografski sklad (kar sicer podpiram), saj bi ob prilivu npr. milijarde od prodaje NLB namesto prihodkov izkazali tolikšen proračunski odhodek (!).

 

Iz česa pa izhajajo nekaj stomilijonske razlike med mojo oceno letošnjega proračunskega presežka in sprejetim rebalansom proračuna v višini blizu 200 milijonov evrov? V večini postavk so se moja pričakovanj kar ujela z načrti, ki jih je kasneje sprejela vlada, pri štiri sklopih pa je vlada sprejela, da bo proračunski rezultat za skoraj 500 milijonov evrov slabši. Mogoče to drži (bomo videli konec leta ali že tudi prej), a gre za odločitve, ki v javnosti niso bile  predstavljene oz. pojasnjene, imajo pa pomemben vpliv na proračunska gibanja.

 

Eden najpomembnejših izdatkov proračuna so plače javnih uslužbencev ter izdatki za blago in storitve (predstavljajo preko 40 % vseh izdatkov proračuna). Vemo, da je bil sprejet dogovor s sindikati o zvišanju plač, a razumljeno je bilo, da bo to v letošnjem letu pomenilo neko normalno povečanje tri do štiri odstotke. Skupaj s pričakovano rastjo zaposlenih sem ocenjeval rast teh izdatkov na okoli 5 odstotkov - po sprejetem rebalansu pa naj izdatki za plače ter tudi izdatki za blago letos porasli kar za okoli 8 %. Če se bo to res zgodilo, je ta skok glede na ekonomske razmere vseeno za kako odstotno točko ali dve previsok. V svojih dosedanjih izračunih sem sicer zagovarjal povišanje, a do nekih 5 %, ne pa toliko na gospodarsko rastjo. Razlika iz tega naslova je okoli 150 milijonov nižji proračunski presežek, kot so bile moje ocene.

 

Naslednja izjemna številka, o katerih kakih pojasnil nismo slišali, je povečanje izdatkov za "subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom" v višini preko 100 milijonov evrov oziroma za tretjino več kot lani. Zanimivo, da je že lanski proračun predvideval, da bodo ti izdatki porasli za podoben znesek, a se to ni zgodilo. Največji del teh izdatkov so kompleksne subvencije kmetijstvu, kaj pa se bo letos zgodilo, da jih je potrebno tako močno povečati, pa ni znano.

 

Tretji nekako nepričakovan dodatni izdatek, prav tako v višini okoli 100 milijonov ali skoraj tretjino več, pa so transferi raznim organizacijam (nepridobitne organizacije in ustanove, javne agencije, občine ...). Gre za porast izdatkov, ki imajo mogoče nek svoj razlog, a bodo prav tako močno poslabšali sicer ugodno proračunsko sliko.

 

Zadnja večja razlika pa je na prihodkovni strani. Ministrstvo za finance je namreč ocenilo, da bodo letošnji davki na potrošnjo (DDV, trošarine in ostalo) porasli le za 3,4 % in ne za okoli 6 odstotkov, kot naj bi bila predvidena nominalna rast letošnje potrošnje (zadnja ocena UMAR). To "previdnejše" načrtovanje zmanjša prilive za dobrih 100 milijonov evrov. Zaradi negotovosti je takšen pristop mogoče celo upravičen, vseeno pa preseneča podatek o trošarinah, ki naj bi jih ponovno zbrali manj (- 1,1 %), podobno, kot se je to zgodilo lansko leto glede na predlansko.

 

V preteklem letu je bilo to posledica nižje trošarine na goriva. Zaradi rasti nabavnih cen goriv se je država maja lani odločila in znižala trošarine za tri oz. štiri cente za liter, kar se je odrazilo v 4-odstotni nižji obdavčitvi s trošarino in ustrezno nižjimi proračunskimi prilivi (trošarine od tobaka in alkohola so se povečale). Mogoče je s takšnim planiranjem vlada nakazala, da bo letos trošarine na goriva še dodatno znižala, a kakih informacij o tem ni bilo (bolj so prisotni  predlogi o kakem povišanju trošarin).

 

Na osnovi razpoložljivih informacij je bila torej upravičena ocena, da bo letošnji proračunski rezultat celo višji od lanskih, tudi brez enkratnih proračunskih prihodkov, kot smo imeli lansko leto. Sprejeti rebalans je na eni strani nižji zaradi previdnosti pri načrtovanju prihodkov, kar ni nič napačno, če se bo na koncu pokazal dodatni presežek. Vsekakor pa lahko zaskrbljuje ocena, če je bilo res dogovorjeno kar 8 % povečanje izdatkov za javni sektor (o takšni obremenitvi se ni govorilo).

 

Nisem zagovornik pavšalnega govorjenja o preobsežnemu javnemu sektorju, ni pa prav, da se niso odkrito pojasnili konkretni učinki dogovorov na javne finance. Enako pa velja za nepojasnjeno 200-milijonsko povečanje (tretjinsko) navedenih subvencij in transferjev. Kljub ugodnejšim prihodkovnim gibanjem (zaradi solidne rasti ter nespremenjenih davčnih obremenitvah), ni bilo potrebe, da se to večinoma tudi potroši. Najmanj, kar bi pričakovali, bi bilo nekaj več vsebinskega pojasnila največjih odstopanj, ki jih omenjam. A to kaže, da bi zahtevalo prevelik napor na vseh nivojih (strokovnih in političnih) - ali pa so to namenoma zanemarili.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
15
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
18
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.425
02/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.688
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.336
04/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.213
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.499
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.079
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.154
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.774
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 720
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.341