Opazili smo

Kdo vse se igra z energetiko in obnovljivimi viri energije

Naša država je že večkrat napovedala aktivne ukrepe za povečanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) v energetski bilanci, pri čemer so v nacionalnih programih vodni viri (hidroenergija) prepoznani kot tisti, ki bodo lahko delno nadomestili izpad proizvodnje električne energije iz okoljsko spornih virov (lignit in druge vrste premoga). Toda zastoji pri realizaciji novih hidroelektrarn so opazni in odpirajo vprašanje, v čigavem interesu prihaja do njih.

11.02.2019 11:47
Ključne besede:   energetika   Sava   Mura   obnovljivi viri energije   vlada   Jure Leben   Peter Gašperšič   Alenka Bratušek   EU   zaveze

Foto: arhiv portal+

Izgradnja prvih treh hidroelektrarn na srednji Savi odmika na čas po letu 2030, kar bo še dodatno poslabšalo energetsko bilanco Slovenije, ko gre za obnovljive vire energije.

Čeprav se postopno tudi v Sloveniji začenja na veliko govoriti o t.i. politikah razogljičenja, kar pomeni postopno ukinjanje fosilnih goriv iz energetskega sektorja (premog), ter o nujnosti sprememb na področju prometa, si ponovno pljuvamo v lastno skledo. Drugače je namreč težko obrazložiti dejstvo, da Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) z zavlačevanjem deluje v nasprotju z že sprejetimi zavezami in izdanimi koncesijami. Ob tem je pomenljivo tudi to, da resorni minister Jure Leben na veliko razglaša, kako bo Slovenija "ambiciozna" pri sprejemanju politik, ki naslavljajo podnebno-energetsko problematiko (izjava, dana po podnebnem vrhu v Katowicah decembra 2018).

 

 

Zakaj OVE in hidroenergija?

 

Slovenija je namreč že večkrat napovedala aktivne ukrepe za povečanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) v energetski bilanci, pri čemer so v nacionalnih programih vodni viri (hidroenergija) prepoznani kot tisti, ki bodo lahko delno nadomestili izpad proizvodnje električne energije iz okoljsko spornih virov (lignit in druge vrste premoga). Poleg tega ima Slovenija izmed vseh vrst OVE prav na področju hidroenergije največ tehnološkega znanja in lastnih zmogljivosti za izvedbe projektov pod ključ:

 

"Med tehnologijami za proizvodnjo električne energije iz OVE imajo hidroelekrarne (HE) tako energetske kot makroekonomske prednosti, zato sta scenarija oblikovana tako, da je v obeh vodni potencial maksimalno možno in realno izkoriščen in sicer je od celotnega neizkoriščenega tehničnega potenciala za proizvodnjo električne energije v HE, ki danes znaša 51 %, predvideno izkoriščanje dodatnih 13,6 odstotnih točk potenciala, kar pomeni, da bo do leta 2030 izkoriščenega 62 % tehničnega potenciala. »V primeru, da se za predvidene HE, ki so na območjih Natura 2000, do leta 2030 ne bodo našle izvedbene rešitve brez pomembnega vpliva na Naturo 2000, in posledično HE ne bodo zgrajene, ne bo dosežen cilj AN OVE, niti v letu 2020  niti v letu 2030."

(vir: Osnutek AN OVE 2010-2020, posodobitev 2017, str. 9)

 

 

15-letni zastoj s koncesijami

 

Ob tem je zanimivo to, da je država prepoznala neizkoriščen vodni potencial že leta 2004 in 2005, ko sta bili podeljeni koncesiji za rabo voda na srednji Savi (2004) in Muri (2005). Ne glede na to, da je od tega preteklo že 15 let (!) smo danes v situaciji, ki kaže na vso paradoksalnost neurejenih razmer in pomanjkanja politične volje na okoljsko-energetskem področju: ne samo, da od takrat še ni prišlo do podpisa obeh koncesijskih pogodb - in to kljub temu, da je bila slednja za srednjo Savo napovedana že več krat (Ob podelitvi koncesije za srednjo Savo leta 2004 se je koncendent, tj. Vlada RS zavezal za podpis koncesijske pogodbe v roku 6 mesecev!) ter že tudi usklajena pred enim letom, pač pa sedanja enostranska dejanja posameznih ministrstev grozijo z zaustavitvijo postopkovnih korakov umeščanja novih hidroelektrarn v prostor ter odškodninskimi tožbami ob že investiranih milijonih za pripravo dokumentacij v primeru obeh projektov.

 

Koncesionar (v primeru srednje Save družba HESS v mešani lasti HSE in GEN energije, v primeru Mure pa Dravske elektrarne Maribor – DEM) je namreč v vmesnem času na pobudo Vlade Republike Slovenije vložil pobude za sprejetje ustreznih Državnih prostorskih načrtov (DNP), in sicer 2009 za srednjo Savo in 2012 za Muro.

 

 

Cilji, ki jih ne bomo dosegli

 

Ni nepomembno niti to, da usklajenega cilja EU o deležu OVE v bruto končni porabi energije do leta 2020 v 25 % deležu ne bomo dosegli (to je že dejstvo); ter da brez obsežnih investicij v nove hidroenergetske proizvodne zmogljivosti v naslednjem desetletju (in ob sedanjem zavlačevanju z umeščanjem v prostor novih zmogljivosti se bo zgodilo točno to), ne bomo zmožni izpolniti ciljev niti do 2030 (32,5 % delež OVE v bruto končni porabi energije).

 

In kje so tukaj ambiciozni načrti, o katerih govori minister Leben?

 

 

Koncesija za srednjo Savo in odgovornost?

 

Projekt izgradnje petih hidroelektrarn na spodnji Savi se postopno zaključuje (na vrsti je še zadnja hidroelektrarna Mokrice), vendar se projekt vzpostavitve hidroelektrarn na srednji Savi (Suhadol, Trbovlje in Renke) vleče nerazumno dolgo. Kot kaže, so v ozadju parcialni interesi posameznikov in politično netransparentno poseganje vladnih odločevalcev.

 

Koncesijska pogodba med vlado in koncesionarjem (HSE) je namreč bila usklajena že februarja lansko leto, ko je na ministrskem stolčku Ministrstva za infrastrukturo sedel še Peter Gašperšič, a vse do danes še vedno ni bila podpisana. Kot namreč izhaja iz uradnega dopisovanja med vladnimi resorji, je ob zamenjavah v vladi Marjana Šarca Peter Gašperšič – sedaj v funkciji člana kabineta ministra Lebena – že usklajeno koncesijsko pogodbo ponovno odprl in zahteval ponovna usklajevanja ter istočasni podpis ločene pogodbe koncesionarja z lokalnimi skupnostmi, s katero bi želela vlada svoj del infrastrukturnih obveznosti pri izgradnji projektov (javna infrastruktura, tj. mostovi, ceste, kolesarske steze ipd.) prevaliti na HSE, česar do sedaj pri tovrstnih projektih ni bilo (V primeru spodnje Save te zahteve realizira koncendent preko družbe INFRA d.o.o. in ne preko lastnika koncesije in investitorja v energetsko infrastrukturo, družbe HES).

 

Še več, Ministrstvo za okolje in prostor je tovrstno razpravo odprlo pred jesenskimi lokalnimi volitvami, kar je posebej nerazumljivo, saj je s tem občutno povečalo apetite vplivnih lokalnih lobijev. Zastavlja se vprašanja, v čigavih interesih ob tovrstnem zavlačevanju deluje vodstvena ekipa Ministrstva za okolje in prostor? Tako smo danes v situaciji, ko datum podpisa koncesijske pogodbe za srednjo Savo še vedno ni znan, in da posledično vse aktivnosti v zvezi z izdelavo DPN do nadaljnjega stojijo, čeprav je predsednik vlade jeseni podpis koncesijske pogodbe napovedoval do konca leta 2018.

 

To tudi pomeni, da se izgradnja prvih treh hidroelektrarn odmika na čas po letu 2030, kar bo še dodatno poslabšalo energetsko bilanco Slovenije, ko gre za obnovljive vire energije, pa seveda tudi izvrševanje uradnih zavez do leta 2030. Pri tem politična odgovornost ne bo padla zgolj na MOP in vodstvo ministrstva, temveč tudi na Alenko Bratušek, ki je prav od Petra Gašperšiča prevzela vodenje ministrstva za infrastrukturo. To ministrstvo bo kot nosilec energetskih politik na koncu moralo pojasniti, zakaj do nerazumnih zamud prihaja ter v čigavem interesu.

 

 

Odvzem koncesije na Muri?

 

A če smo pri projektih na srednji Savi priča zavlačevanju, pa zadnja dejanja ministra Lebena in MOP v zvezi z že podeljenimi koncesijami na Muri govorijo o delovanju enega resorja v škodo države, ki so nepopravljiva in so lahko v bližnji prihodnosti tudi predmet odškodninskih tožb.

 

Predlog Uredbe o prenehanju veljavnosti Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja (vir),  ki jo je minister Leben enostransko ter brez ustreznega medvladnega usklajevanja ter dialoga s koncesionarjem (HSE oz. DEM) napovedal pred tedni in je trenutno v javni obravnavi, namreč brez poglobljene analize odvzema možnost vzpostavitve hidroelektrarne na  Muri - in to brez ponujanja kakršnih koli alternativnih možnosti in virov za njihovo realizacijo ter ocene potencialnih posledic vpliva na lokalno okolje.

 

Ena ključnih zapisanih utemeljitev za prenehanje koncesije ta to, da je bila reka Mura pod zaščito UNESCA na pobudo Slovenije sprejeta šele leta 2018, medtem ko okoljsko poročilo s strani investitorja za HE Hrastje Mota (družba DEM) leži na resornem ministrstvu že od leta 2016 in da priprava Državnega prostorskega načrta (DPN) za HE Hrastje Mota poteka že od 2012. Ostale navedbe, ki se navajajo kot razlog za odvzem koncesije, so zavajajoče in strokovno povsem neutemeljene, ker investitorju ni bila dana možnost, da se v procesu prevlade javnega interesa do njih opredeli in predlaga nadomestne ukrepe ter hkrati omogoči koncendentu (vlada) strokovno korekten in kvaliteten zaključek postopka DPN. Po neuradnih informacijah je pričakovati, da bo HSE in DEM v tem primeru uporabila vsa možna pravna sredstva za zaščito lastnih interesov, med drugim tudi povračilo že investiranih sredstev v namen izvedbe tega projekta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Umetna inteligenca lahko razbremeni zdravstveno osebje
0
15.10.2021 21:24
Dokaz, kam nas lahko privede umetna inteligenca in digitalizacija, je tudi robotkaFrida, kiso jo ustrezno programirali ... Več.
Piše: Uredništvo
O čem bodo odločali Koprčani na nedeljskem referendumu?
0
05.10.2021 22:34
Mestna občina Koper (MOK) je za 10. oktober razpisala referendum za novo prostorsko ureditev območja Ton City, zemljišča v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Planinski vestnik ob 126-letnici prejel Pahorjevo državno odlikovanje
2
01.09.2021 10:05
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je z redom za zasluge odlikoval najstarejšo slovensko revijo Planinski vestnik. ... Več.
Piše: Uredništvo
"Negativne posledice družbenega kaosa obremenjujejo prav vsako družino"
1
23.08.2021 17:55
Ivana Gradišnik in Barbara B. Pribaković stav imenu ekipe Familylab Slovenija medijem in javnosti poslali odprto pismo pred ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenec, ki Iraku obljublja milijardni gospodarski razvoj
0
22.08.2021 00:00
V procesu pogajanja med vlado Iraka in Svetovno banko o financiranju digitalizacije gospodarstva in državne uprave te ... Več.
Piše: Uredništvo
Rotary klub dijakom in študentom uresničuje sanje
0
11.07.2021 00:12
Ponosni smo, da smo tudi letos, takratnim epidemiološkim razmeram navkljub, zaplesali tradicionalni Veliki rotarijski ples in ... Več.
Piše: Uredništvo
Mein Gott, Anderličev Schellenburg sploh nima veljavnega gradbenega dovoljenja, pa je zgrajeno že najvišje nadstropje!*
2
13.06.2021 14:49
Vila in Palača Schellenburg je ta hip najbolj medijsko izpostavljen gradbeni projekt v Ljubljani, za elitističnimi propagandnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Prosim vas, poiščimo zdaj v sebi to notranjo moč"
4
01.04.2021 21:40
Predsednik republike je ob že drugem zaprtju države (lockdown) v zadnjem letu ponovno nagovoril ljudstvo. Njegovo temeljno ... Več.
Piše: Uredništvo
Ken Hu, Huawei: "Pandemija je digitalizaciji omogočila velik pospešek"
0
31.03.2021 20:52
Huawei je lani ustvaril 64,6 milijarde juanov (9,9 milijarde dolarjev oz. 8,4 milijarde evrov) čistega dobička, kar je tri ... Več.
Piše: Uredništvo
Društvo novinarjev Slovenije: Janša s svojimi dejanji dokazuje, da so očitki na njegov račun upravičeni!
5
10.03.2021 22:48
Na dan, ko se je v Evropskem parlamentu začela razprava o svobodi medijev v nekaterih članicah, med drugim tudi v Sloveniji, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje odpadki: Slovenske smeti na meji z Italijo
1
08.03.2021 20:00
Občina Šempeter-Vrtojba je, potem ko je konec lanskega leta odpovedala pogodbo Komunali Nova Gorica za odvoz odpadkov, postavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Salonit Anhovo z rastjo prihodkov v letu 2020
0
05.03.2021 11:27
Lepo je slišati, da se v dolini Soče, kjer pogosto poročajo o slabih novicah, zgodi tudi kaj pozitivnega. Še lepše, če se to ... Več.
Piše: Uredništvo
In memoriam George Schultz: Dve stoletji velikega diplomata
2
13.02.2021 06:59
Trinajstega decembra je dopolnil veličastnih sto let, dva meseca kasneje, šestega februarja 2021, pa se je v svojem stoprvem ... Več.
Piše: Igor Kovač
Protestno pismo ruskemu veleposlaniku zaradi primera Aleksej Navalni
4
03.02.2021 07:30
Včerajšnja obsodba ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega na skoraj tri leta kazenske kolonije utegne sprožiti širše ... Več.
Piše: Uredništvo
Smrt kralja televizijskih intervjujev
3
24.01.2021 08:14
Verjetno poslednja televizijska legenda 20. stoletja, ki je kot voditelj in izpraševalec v svojih oddajah poosebljal novinarski ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Omejevanje konkurence je pogosto posledica političnih pritiskov
1
20.01.2021 00:55
Na Ekonomski fakulteti so pripravili študijo o tem, kaj bi omejevanje konkurence pri uvajanju 5G tehnologije v Sloveniji ... Več.
Piše: Uredništvo
Živeti za knjige in od knjig (In memoriam Milan Matos, 1945–2020)
0
28.12.2020 21:11
Prezgodaj je še, da bi lahko v celoti ovrednotili pomen življenja in dela Milana Matosa, človeka, ki je gotovo najbolj ... Več.
Piše: Samo Rugelj
Prilaščanje Jadranskega morja, ali zgolj nova strategija EU o "izključnih ekonomskih conah"?
0
19.12.2020 04:37
Današnji sestanek treh zunanjih ministrov v Trstu o izključnih ekonomskih conah v Jadranu je za Slovenijo zanimiv predvsem zato, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vaya con Dios, Diego*
3
30.11.2020 01:12
Da, imel je šibkosti in zabredel je globoko v blato. A prepričan sem, da je najgloblje v njegovem srcu vselej, vse od prvih ... Več.
Piše: Andrej Lokar
28-letni mandat Zdenke Badovinac v Moderni galeriji in blamaža s tremi pismi
7
23.11.2020 20:27
O imenovanju direktorja ali direktorice javnega zavoda s področja kulture po zakonu odloča ustanoviteljica, tj. Republika ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.163
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.185
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.149
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.062
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.489
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.325
07/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.472
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.091
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.605
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 577