Komentar

Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše

Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne prihaja iz sveta novo tehnoloških avantgardnih umetnosti, bi takoj brez vsakega zadržka izstrelil: obstajajo trije, Anselm Kiefer, Marina Abramovič in Mark Rothko. Prva dva sta še živa, tretji pa je že zgodovina. Mark Rothko je bil tisti, ki je zgodovino pred našimi očmi zavrgel in sam postal zgodovina.

10.02.2019 08:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mark Rotko   razstava   Dunaj   ekspresionizem   ZDA   umetnost

Raziskava nezavednega skozi svet umetnosti je eden največjih izumov XX. stoletja.

Današnje besedilo je namenjeno premisleku o tistem, kar se bo šele zgodilo. V bližnji prihodnosti na Dunaju napovedujejo pregledno razstavo slikarja Marka Rothka. Odprli jo bodo naslednji mesec v Kunsthistorisches Museum (Umetnostno-zgodovinskem muzeju). Z dunajsko razstavo se nam najavlja velik pregled Rothkovih slik iz časa, ko je imela pigmentirana slika še globok religiozen smisel. Že skoraj pol stoletja njen pomen izginja. Ljudje bodo seveda še vsaj stoletje ali dve polnili svoje stanovanjske votline s slikami, toda imele bodo le vlogo okrasja, ne pa več totemskega objekta verovanja. Besedilo, ki je pred vami, je komentar o Rothkovi umetnosti, istočasno pa je povabilo na dunajsko razstavo umetnika abstrakcionista.

 

 

Rana leta

 

Rothko je imel deset let, ko je Kazimir Malevič leta 1913, nedaleč od njega, v Sankt Peterburgu, že poglobljeno razvijal sveto abstrakcijo iz popolnoma drugačnih izhodišč, a iz podobne presvetljenostim s katero bo Mark Rothko desetletja kasneje uveljavljal svoj abstraktni ekspresionizem. Točno tistega leta, ko bo Malevič v operi Zmaga nad soncem prvič predstavil javnosti Črni kvadrat, se bo Rothkova družina preselila iz Latvije v tedanjem ruskem carstvu, v Združene države Amerike, v Portland v državi Oregon.

 

 

Pozna leta

 

Rad bi vas opozoril še na drug Rothkov mejnik, na leto 1970, ko se je zaključilo njegovo tuzemsko življenje. To je bilo leto prvega video festivala na svetu in prvih preglednih razstav računalniške umetnosti. Svet umetnosti se je začel v temeljih spreminjati.

 

Že dolgo me ne vznemirjajo več slike, ki visijo po zidovih galerij in muzejev kot obešenci, nazadnje se je to zgodilo pred desetletji v Tate Britain galeriji v Londonu, ko sem si kot mladostnik prvič ogledal postavitev slik Marka Rothka. Ravno iz mehčin te razstave bom črpal besedilo današnjega komentarja.

 

 

Srednja leta

 

Kmalu po drugi svetovni vojni se je v Rothku izoblikovala želja, da se vrne in obišče Evropo. Po velikem kulturnem krogu, ki ga je začel v Firencah, se je odločil vstopiti v umetnost iz pozicije nič. Odrekel se je vsem svojim kot tudi tujim vizualnim izkušnjam. Nikoli pa se ni odrekel kulturni izkušnji, v katero je bil vrojen, ne smemo pozabiti na fascinantno judovsko kulturno zavest, ki ji je pripadal.

 

Ravno pri Rothku sem se naučil, da moraš opevati kvaliteto, ne pa pozivati na divjo kritičnost, vsemu navkljub je spoštoval kritično zavest in kritično distanco. Nikoli ni reduciral, ne ločeval nepomembnega od pomembnega. Predvsem je v sebi odstranjeval tisto, kar ga je omejevalo. S pomočjo dionizičnega razvrata je rušil lastne tabuje in kulturne vzorce. Vse kar je bilo v njem apoliničnega, se je izgubilo v njegovem aparatu ravnotežja, vse v njem je postalo lebdeče in nežnih robov. Skozi življenje je vse svoje ostrine nežno razostril (metoda blour)! Rothkove slike s pomočjo barve povežejo človeka s svetlobo.

 

In zdaj pozor, zanj so bile največje prepreke, ki omejujejo človeka, spomin, geometrija in zgodovina. Vse troje je z njegovim dionizičnim načinom življenja razpadlo.Vedno manj se je zanašal na spomin, zgodovina ni več nastopala kot zaporedje matric, temveč je izpuhtela v alkoholnih hlapih, opisna geometrija pa je postala zanj popolnoma nepomembno znanje.

 

Nasprotno pa je svoje barve razumel in obravnaval zelo konkretno, kot realen, a zelo zmehčan prostor. V enem od mojih mnogih bivanj v New Yorku sem živel stanovanju, ki se je nahajalo nedaleč od njegovega studia na 69 ulici. Še danes je studio pomembna ikona New Yorka, v kateri sta živeli umetnost in njena smrt. V tistem času sem šel poslušat Rothkovo hči Kate, ki je bila v svoji interpretaciji očetove umetnosti nadvse slikovita, izgovorila je nadvse preprosto misel: Navkljub kompleksnosti interpretacije očetove umetnosti morate vedeti, da oče opisuje konkretne prostore. V spodnjih delih slike gledamo ambiente metro postaj, v zgornjem delu pa človeka, ki vstopa v svetlobo New Yorka, včasih pa se potnik iz metro postaje dvigne v noč.

 

Zdaj nastopi Mark Rothko osebno:

 

Vsa Rothkova umetnost se zgodi znotraj pigmenta, znotraj barve, ki hoče preseči svojo lastno materialnost. S kilogrami nežno nanesene barve želi Rothko v dvodimenzionalnem barvnem polju razostriti - razum. Njegova osebna svetloba se je vkopala v kilograme barv na velikih formatih slik. Pred nami se je zgodila večplastna pigmentna preobrazba materialnosti. To je bil neobvladljiv pohod človeka po stezah svetlobe.

 

Ekstrem zgodovinskega razuma: napor tistih, ki so oblikovali prvih petdeset let v umetnosti XX. stoletja, in nas, ki smo prišli za njimi, da bi spreminjali naslednjih petdeset let umetnosti, se sešteje v sto let! Dvajset takšnih zaporedij opiše dva tisoč let novega štetja. Konec ekstrema.

 

Abstraktni ekspresionizem je prvo severnoameriško umetniško gibanje nasploh. Ameriška stilna transverzala je bila avtentičen izum judovskih umetnikov. Načina in uveljavljanja abstraktnega ekspresionizma ne bom osvetljeval. Povejmo, da v primeru Rothka spoznavamo rusko hasidijsko judovsko življenje, ki izvaja svoje obredje v hebrejskem jeziku. Rothko ji je bil v prvem delu življenja zelo zvest.

 

Abstraktni ekspresionisti od umetnosti želijo nasprotno, kar si sam želim. Od umetnine zahtevajo, da v gledalcu sproži občutljivost, ta pa naj ga poveže z absolutnim. Želijo si, da se prek barve izoblikuje občutje prisotnosti absoluta. Gledalec naj razume barvo kot milost absoluta. Tako je gledalcu dano, da neposredno sodeluje v življenju duha, in prek njega začuti vsako posamično eksistenco ter obratno, da se lahko prek slike vsaka posamična eksistenca priključi na gibalo sveta, na absolut. Pogled gledalca naj prek njenih barv sproži spontano skandiranje idealov; tako gledamo v sliki absolut sam. Slika ni samo produkt, v njej je nameščen vzvišen ideal. Abstraktna vzvišenost hoče prevladovati nad plehkostjo dejanskosti.

 

Rothkova mladostniška nadrealistična izkušnja mu je ozavestila freudovsko - jungovsko znanost, z uporabo nadrealističnega avtomatizma mu je omogočila potop v nezavedno. Prek njega je sproščal svoje nezavedno. Formatiral ga je v monumentalne slike. Ravno veliki formati barvnih polj zbujajo strahospoštovanje medija samega. Slikar barvnega polja premišljeno vstopa v barvne apoteoze. Najprej sproža in takoj zatem stopnjuje duhovno v gledalcu. Samo dejanje slikanja postane motiv in vsebina slikarstva. To ni vprašanje samonanašanja, temveč smisla čiste moči medija, neodvisno od tega ali absolut biva ali je vse - nič. Težišče smisla se nahaja v umetniškem delu samem.

 

Barva je v središču vsega, barva je odraz duše. Tako kot pravi Ludwig Rubiner: svet naj postane organizem duha.

 

Zadnja leta: Rothko slika sivo-črne slike! Njegove slike so priprava na popolnost. Leta 1970 stori samomor.

 

Rad se ponavljam: če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne prihaja iz sveta novo tehnoloških avantgardnih umetnosti, bi takoj brez vsakega zadržka izstrelil: obstajajo trije, Anselm Kiefer, Marina Abramovič in Mark Rothko. Prva dva sta še živa, tretji pa je že zgodovina.

 

Vera Horvat Pintarić pravi: tako kot je težko razumeti sedanjost, jo je še težje premišljevati kot zgodovino. Ravno Mark Rothko je bil tisti, ki je zgodovino pred našimi očmi zavrgel in sam postal zgodovina.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
22
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.966
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.214
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.407
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.775
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.701
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.636
07/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.291
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.214
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.223
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.032