Komentar

Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad

Vračanje premoženja ne le žrtvam nacističnega holokavsta, ampak tudi komunističnega terorja, je moralna dolžnost demokratičnih vlad. Ni še prepozno, da bi začeli ukrepati in delovati, kot predlagajo Washingtonska načela, sprejeta na konferenci o umetninah, ki so jih judovskim lastnikom odvzeli nacisti po vsej Evropi. Washingtonska načela (Washington principles on nazi-confiscated art) je podprla tudi Slovenija, ki je bila ena izmed 44 držav, sodelujočih na konferenci v Washingtonu leta 1998.

18.02.2019 00:00
Piše: Keith Miles
Ključne besede:   Hilde Schramm   Judje   umetnost   zaplemba   Evropa   Washington   Slovenija   načela

Pred kratkim sem pisal o dolžnostih vlad (portal+, 6. januar 2019), ki so konec koncev izvršilna roka izvoljenih demokratičnih predstavnikov, in naj bi se obnašale ne samo na zakonit, temveč tudi na moralen način. Seveda naj bi državljani, ki so pošteni in moralno pokončni, po svoji lastni volji počeli enako. To načelo podpira tudi Fundacija Obermayer, ki je nedavno podelila Hildi Schramm nemško-judovsko zgodovinsko nagrado. Hilde Schramm je hčerka nacističnega Hitlerjevega arhitekta Alberta Speera. Speer je bil 20 let v zaporu zaradi sokrivde pri gradnji taborišč smrti in izrabljanja taboriščnikov za suženjsko delo. Težko je bilo verjeti njegovem zagovoru, da ni ničesar vedel o namenu teh taborišč, ki jih je gradila njegova zločinska organizacija Todt.

 

Ko je Hilde Schramm podedovala del očetovih slik, nobena ni bila delo velikega umetnika, se je bala, da so posledica kraje ali izsiljevanja judovskih družin. Leta 1993 se je odločila, da jih bo prodala in vsaj nekaj vrnila judovski skupnosti. Z izkupičkom je ustanovila sklad Zurückgeben (dati nazaj, vračilo). To priznanje za njeno 25-letno delo je pokazalo, da kraja ali izsiljevanje ni nagrajeno. 

 

 

Hilde Schramm kot deklica v družbi Adolfa Hitletja na Bertesgadnu.

 

 

Veliko judovskih družin bije na tem področju grenke bitke za vrnitev premoženja, nenazadnje zaradi težavnega dokazovanja lastništva ali dednih pravic. Washingtonska načela (Washington principles on nazi-confiscated art, vir) iz leta 1998 o s strani nacistov zaplenjeni umetnosti (lahko bi rekli zelo pozno po drugi svetovni vojni), ki se ukvarjajo z izgubljenimi judovskimi umetniškimi deli, knjigami in arhivi, je podprlo 44 držav.* V njih je sedem načel, ki so v svojem kontekstu pomembna tudi za umetniška dela, ki so jih komunistični režimi s krajo ali izsiljevanjem pridobili od Judov in Nejudov. Vendar so tisti, ki so posebno pomembni za slovensko vlado in predsednika, sledeči:

 

1. načelo

Zaplenjeno umetnost je treba identificirati.

 

2. načelo

Zagotoviti je treba vire in osebje, ki bodo olajšali prepoznavanje.

 

11. načelo

Narode je treba spodbujati, da bodo razvili nacionalne postopke za uveljavljanje teh načel.

 

 

Cenim, da vzpostavljanje zakonov o lastnini v Sloveniji po neodvisnosti omogoča vračanje premoženja. Vendar kar manjka, je pomoč države pri postopkih, podobnim zgornjim, ki bi pomagali pri vračilu komunističnih odvzemov. Le-te so pogosto spremljali poboji, ne ravno v "tovarniškem" slogu nacističnih usmrtitev, a so bili kljub temu umori.

 

Ni še prepozno, da bi začeli ukrepati in delovati, kot predlagajo Washingtonska načela, ne samo pri žrtvah holokavsta in njihovih potomcih, ampak tudi pri žrtvah komunističnega terorja in kraje. Kot sem povedal v prejšnjem komentarju (vir), verjamem, da imajo dobre demokratične vlade moralno dolžnost, da v teh okoliščinah ukrepajo.

  

* Toliko držav je sodelovalo na konferenci, ki se jo je udeležila tudi Slovenija.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
9
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
19
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,746
02/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,737
03/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,044
04/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,321
05/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,621
06/
Dosje Venezuela: V ozadju je res nafta, a gre tudi za geostrateško bitko med Američani in Rusi
Igor Mekina
Ogledov: 1,385
07/
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
Peter Golob
Ogledov: 1,465
08/
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
Bine Kordež
Ogledov: 1,734
09/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,138
10/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 929