Komentar

Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali

Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo Salvini, koristi vsem vpletenim. Ne le zato, ker bodo čez dobre tri mesece volitve v Evropski parlament, pač pa tudi zato, ker je Italija uradno v recesiji in njeni populistični vladi koristi preusmerjanje pozornosti na teme, ki so večno aktualne. Druga svetovna vojna, komunisti, fašisti, eksodus Italijanov iz Istre in kraška brezna (fojbe) so za Salvinija kot naročeni. Nič manj pa se tega konflikta niso razveselili v "Ljubljanski provinci", kjer je vprašanje fašizma in komunizma odprlo stare rane državljanske vojne.

13.02.2019 01:45
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Antonio Tajani   Bazovica   Trst   Italija   Slovenija   Matteo Salvini   Evropski parlament   fašisti   komunisti

Foto: arhiv portal+

Za SDS je bolj kot fašizem nevaren komunizem, bolj kot tuja grožnja jih skrbijo domači komunisti. Nas to na kaj spominja? Bi nas moralo kaj skrbeti?

Da je Antonio Tajani, ki je na čelu Evropskega parlamenta, sicer pa sodi v grupacijo evropskih ljudskih strank (EPP), v Bazovici prestopil mejo politične in splošne civilizacijske spodobnosti, je jasno tudi vsem normalnim in politično zmernim Italijanom. Ugotavljajo, da Rimljan Tajani - preden je z Berlusconijem soustanavljal stranko Naprej Italija (Forza Italija), je bil tudi novinar, v mladosti pa pripadnik Fronte mladih monarhistov (Fronte Monarchico Giovanile), ki se je zavzemala za vrnitev kraljeve družine Savojcev v Italijo - ne pozna zgodovine tega dela svoje domovine in bi bilo zanj kot tudi za vse ostale pravzaprav bolje, ko bi bil ostal v Bruslju oziroma Strasbourgu.

 

A ker bodo konec maja volitve v Evropski parlament, smo že v obdobju prevolilnih govorov, ki bodo v sosednji Italiji še posebej pestri tudi zato, ker je država tudi uradno vstopila v recesijo. Po brexitu je Italija za Nemčijo in Francijo tretja ekonomija Evropske unije, zato so prognoze o morebitnem finančnem zlomu že danes zaskrbljujoče. Italijanski bail-out bi bil najmanj desetkratnik grškega ...

 

Kaj je torej lepšega kot preusmerjanje pozornosti od ekonomskih in socialnih tem k zgodovini, njenim domnevnim krivicam in resentimentom? Kaj je za populističnega italijanskega podpredsednika vlade in notranjega ministra Mattea Salvinija lepšega od relativiziranja dejanj fašističnih predhodnikov z izjavami, ki so kozmetično morda še nekako znosne, vendar v sebi skrivajo podton, iz katerega vejejo negativna čustva?

 

Seveda ni nobenega dvoma, da je predsednik Evropskega parlamenta Tajani z govorom v Bazovici omadeževal svojo funkcijo. Če bi bilo kaj pravice na tem svetu in če bi imela Slovenija v EU določeno geopolitično težo, potem bi moral gospod Antonio zaradi takšnih izjav odstopiti. Vpitje "naj živi italijanska Istra" in podobno, preveč smrdi po časih pred izbruhom II. svetovne vojne, v kateri se Italijani in Slovenci že drugič v 20. stoletju nismo borili na isti strani. Nismo bili mi tisti, ki bi zahrbtno napadli in okupirali polovico sosednje države. Če jo bo Tajani ne glede na vse proteste in upravičene kritike odnesel brez hujših posledic, potem bo to samo zato, ker Slovenija v Evropski uniji ne pomeni nič. Ker nima nobenih zaveznikov. Nad tem bi se morali vsekakor zamisliti.

 

 

Salvini ne razume, zakaj bi bil zločin nacistov kaj drugačen od zločina komunistov. Kje so pa fašisti?! 

 

 

Pa se bomo? Se bomo končno zamislili nad svojo nepomembnostjo v EU in nad tem, da smo brez pravih prijateljev in zaveznikov? Da namesto, da bi krepili jedro demokratične Evrope, paktiramo s Putinom, ki išče mehki trebuh Evrope in podpira skrajno levico in populistično desnico? Se res ne zavedamo, da je naša zunanja politika včasih enako sebična, egoistična in nacionalistična kot tista, ki jo vodijo štiri države Višegrajske skupine?

 

Smo se sposobni zamisliti nad svojo invalidnostjo, ko gre za uveljavljanje strateških nacionalnih interesov? Kajti prav ob incidentu v Bazovici je kot smrljiva kanalizacija spet na dan udarilo prislovično sovraštvo med komunisti in radikalno desnico (nekoč so to vlogo igrali klerikalci oziroma domobranci), konkretno SDS, kjer se je njen dosmrtni predsednik Janez Janša v polemiki med Salvinijem in Šarcem mirno postavil na Salvinijevo stran. Neverjetno!

 

Še dlje je šel poslanec SDS Branko Grims, ki je celo čestital Salviniju za tole izjavo:

 

 

V SDS ne razumejo, da večina Slovencev do fašizma in italijanskega revizionizma ne goji simpatij.

 

  

Kje se skriva bistvo tega, za Slovence tragičnega zgodovinskega nesporazuma? Za SDS je bolj kot fašizem nevaren komunizem, bolj kot tuja grožnja jih skrbijo domači komunisti. Nas to na kaj spominja? Bi nas moralo kaj skrbeti? Kajti za trenutek se je zazdelo, da se je čas ustavil, da se je kolesje zgodovine zavrtelo nazaj. Če ne bi bila vse skupaj le neokusna uvertura v evropske volitve, če ne bi bila Italija v recesiji in če se tudi v Sloveniji ne bi v zakulisju dogajalo toliko zelo pomembnih stvari, bi človek zlahka nasedel ...

 

O tem, da se ekstremisti iz obeh polov privlačijo, da za svoj obstoj in smisel potrebujejo drug drugega, ni dvoma. A ideološki naboj v tem primeru niti ni bil bistven, kajti med Slovenci je glede Primorske, Istre oziroma Trsta vedno veljal tihi konsenz, ki ga v SDS niso sposobni dojeti in ponotranjiti. Če bi ga, potem ne bi streljali takšnih kozlov zaradi Tajanija in Salvinija. Sploh pa nikomur ne bi padlo na pamet, da bi jima čestital, izražal spoštovanje in na socialnih omrežjih (tviterju) sramotil svojo domovino in svoje rojake (!). Tega momenta res nisem nikoli razumel: kako lahko nekdo, ki se ima za Slovenca in lojalnega državljana, izreka spoštovanje populističnemu tujemu politku (konkretno Salviniju) zaradi besed, za katerimi leži dolga senca fašističnih zločinov nad Slovenci? Takšno klečeplazenje je sramotno in spominja na neslavo zahvalo, ki so jo Mussoliniju namenili cerkveni in politični veljaki Ljubljanske pokrajine (Provincia di Lubiana) po fašistični okupaciji.

 

Čemu je treba naše notranjepolitične frustracije zdraviti s priklanjanjem tujim politikom, ki si o Slovencih (lahko) mislijo vse najslabše; sploh pa prezirajo tiste, ki ne kažejo nobenega občutka za lojalnost svoji lastni domovini. Človek je lahko še tako kritičen do oblasti, vlade ali vladajočih politikov, pa vendar jih ne bo pred tujci ovajal oziroma govoril vse najslabše o njih. Včasih so takšnim rekli - izdajalci. Peta kolona, takorekoč.

 

Italijani bodo s Salvinijem (in Tajanijem) v nekem trenutku, ko ju bodo imeli dovolj, sami opravili na volitvah. Nihče pa ne bo rešil naših internih nesporazumov. Jasno, da škandal v Bazovici neskončno koristi Marjanu Šarcu in aktualni oblasti, ki s kančkom nacionalizma dozira protiitalijanski resentiment med Slovenci in si tako krepi javnomnenjsko podobo. Obenem poudarjanje izrazito anahronističnih tem pomaga preusmerjati pozornost od za vlado manj prijetnih tem, kot so denimo opozorila fiskalnega sveta glede neracionalnega proračunskega planiranje in previsoke porabe, grozečih znamenj bližajoče se gospodarske krize, hišne preiskave zaradi škandalozne makete drugega tira, katastrofalne posledice gripe v ljubljanskem UKC (24 mrtvih!) in umetno utišanih razprav o razpadu slovenskega javnega zdravstva itd.

 

 

Kavboji in indijanci, fašisti in komunisti ...

 

 

V kontekstu resničnih in oprijemljivih dogodkov je za vsako vlado, ki ima težavo s svojo demokratično in transparentno naravo, udobneje pobegniti v zgodovino in se igrati kavbojce in indijance oziroma partizane in fašiste. Kdo je prvi začel, je znano. Kdo se je zadnji smejal, prav tako. Zgodovina je zgodovina. Antonio Tajani, ki je odprl Pandorino skrinjico, se je ujel v past tudi na tviterju, ko je v polemiki s komisarko Violeto Bulc in nekim slovenskim trolom pomenljivo odgovoril na žaljivko Fuck you fascist! - trolu je nazaj zabrusil, da je komunist. S tem je, kot je kasneje na tviterju ugotovil Bojan Krajnc, povedal več, kot je hotel.

 

S fašisti in komunisti, pa seveda tudi nacisti, smo doživeli in preživeli najbolj mračna leta prejšnjega stoletja. Morda bi bil že čas, da te zombije spustimo nazaj v 20. stoletje, naj se tam zmenijo sami med sabo, vrata za seboj pa trdno zaprejo in zaklenejo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
44
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
9
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
19
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,746
02/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,737
03/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,044
04/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,321
05/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,621
06/
Dosje Venezuela: V ozadju je res nafta, a gre tudi za geostrateško bitko med Američani in Rusi
Igor Mekina
Ogledov: 1,385
07/
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
Peter Golob
Ogledov: 1,465
08/
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
Bine Kordež
Ogledov: 1,734
09/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,138
10/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 929