Če ste se kdaj spraševali, zakaj v Sloveniji radijski programi zelo "šumijo", boste v nadaljevanju tega prispevka dobili odgovor. Upravno sodišče je določilo: Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je nezakonito zmanjševala območja pokrivanja slovenskih radijskih programov. Tanja Muha, direktorica AKOS, ki je na lokalnih volitvah kandidirala pri Stranki modernega centra (SMC), je podpisala številne odločbe, ki so zmanjševale slovenske radijske frekvence. S tem je mnogim slovenskim radijem odvzela pravico do nadomestnih frekvenc v primeru motenja iz tujine ali slabega signala. Rezultat lahko slišimo vsi, dobesedno: domači radijski programi šumijo. Številne slovenske radijske postaje so ves čas opozarjale, da je tako ravnanje najmanj nerazumno (katera država še zmanjšuje lastne frekvence?!), če ne celo zakonito. Bralce portala+ tokrat opozarjamo, da je članek precej tehničen in strokoven, saj je o frekvencah težko pisati na poljuden način. Poskusili smo biti čim bolj razumljivi.

Sodišče: AKOS ravnal v nasprotju z zakonom

Upravno sodišče je 22. januarja 2019 odločilo, da je AKOS, ko je slovenskim radijem zmanjšal območje pokrivanja, kršil zakon. Kršil pa je zakon tudi zato, ker je združil dva postopka, s čimer si je omogočil, da je lahko arbitrarno uporabil argumente različnih členov ter s tem utemeljeval nezakonit poseg v pridobljene pravice in posledično nezakonito zmanjšal območje pokrivanja.

Sodba upravnega sodišča z dne 21.01.2019.

Upravno sodišče je obrazložilo, kako je AKOS "manipuliral" z argumenti.

Isto sodišče je tudi obrazložilo, kako je AKOS napačno uporabil 52. in 54. člen ZEKom-1.

V nasprotju z mnenjem, za katerega je AKOS plačal 6.400 evrov

Direktorica AKOS Tanja Muha je zvezi s tem, ali sme zmanjševati območja pokrivanja, pri Inštitut za javno upravo naročila pravno mnenje. Strošek pravnega mnenja je bil 6.400 evrov (vir: Erar)  V pravnem mnenju, ki ga je naročil AKOS, je Inštitut ugotovil, da AKOS ne sme zmanjševati frekvenc. Mnogi se sprašujejo, kako zelo nezakonito moraš ravnati, da ti še pravno mnenje, ki ga sam plačaš in naročiš, pokaže, da ravnaš narobe? (Običajno pravno mnenje da prav tistemu, ki ga naroči in plača). Kljub pravnemu mnenju, ki je to odsvetoval, pa je gospa Muha nadaljevala s sporno prakso.

Izsek iz pravnega mnenja, ki ga je plačal AKOS in v katerem Rajko Pirnat pojasnjuje, da AKOS ne sme zmanjšati območja samo zato, ker imajo "novejšo metodologijo".

Izmišljene meritve in zmanjševanje frekvenc

Držani uradniki, zaposleni na AKOS, so si v nekaterih primerih tako zelo prizadevali, da bi domačim radijskim programom zmanjšali območje pokrivanja, da so si za to izmišljevali najbolj bizarne argumente. V primeru frekvence 88,7 MHz v Celju, denimo, je uradnik AKOS Igor Funa predlagal zmanjšanje pokrivanja tako, da se radijski postaji odvzame obstoječa frekvenca in podeli slabša. Slabša frekvenca v Celju bi pokrivala 40 % manjše območje. Argument? Ker frekvenca 88,7 MHz pokrije 40 % več površine in 3.400 prebivalcev več, pomeni za državnega uradnika Igorja Funo neučinkovito rabo. Argument za vse skupaj pa naj bi bile meritve, ki nikoli niso bile opravljene. Torej je za AKOS najbolj učinkovito to, če se radijski program čim manj pokriva in čim slabše sliši?

Tehnična analiza, na osnovi katere je AKOS želel zmanjšati slišnost domače radijske postaje za 40 %.

Interes AKOS: manj dela za uradnike ali korupcija?

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve je številnim slovenskim radijskim postajam zmanjšala območje pokrivanja ali celo odvzela frekvence. Eden od zaposlenih na AKOS (ime je poznano uredništvu) je izjavil, da se območja zmanjšujejo zato, da imajo državni uradniki na AKOS manj dela. Manjše območje pomeni, da so uradniki na AKOS dolžni reševati manj pritožb zaradi slabega signala ali motenj. To je tako, kot če bi obmejni policisti rekli, da je za njih državna meja na ljubljanski obvoznici, zato migrantov, ki tečejo čez Prekmurje v Avstrijo niso dolžni obravnavati, saj to ni znotraj njihovega delovnega območja …

Najbolj zanimiv pa je podatek, da je AKOS skoraj vse postopke začel z namero zmanjšanja posamezne frekvence, ki pa se ni vedno zgodila. Pri tem pa nihče ne ve, kaj je tisto, kar vpliva na uradnike na AKOS, da si občasno "čudežno premislijo". Prav te "čudežne" spremembe naj bi ustvarjale vtis, da gre za sum korupcije, ki pa ga na AKOS seveda zanikajo.

Grafični prikaz, kako je AKOS zmanjšal območje pokritosti radiu Ognjišče pri Cerknici.

"Krčenje" frekvenc začel Franc Dolenc, nadaljevala Tanja Muha

Naj spomnimo, da je Tanja Muha tista direktorica javne agencije, ki jo je stranka Mira Cerarja kljub temu, da ni izpolnjevala pogojev, imenovala za direktorico ene najpomembnejših agencij v državi (vir). Morda se še spomnite, ko smo lani poročali o njeni blamaži, ko na zaslišanju pred parlamentarno komisijo ni znala pravilno povedati imena agencije, ki jo vodi. No, Muha, ki jo je na direktorski položaj sforsiral nekdanji minister za javno upravo Boris Koprivnikar, je z zmanjševanjem frekvenc zgolj nadaljevala sporno prakso svojega predhodnika Franca Dolenca. Franc Dolenc, spomnimo, pa je tisti direktor AKOS, ki je javni denar agencije trošil tako, da je dal 50.000 evrov za psihološke teste za 10 zaposlenih (vir).

Z drugimi besedami, o tem, da je agencija, kakršna je AKOS, lahko korupcijsko zelo izpostavljena, se ve že dolgo. Ni naključje, da je njen nekdanji direktor Tomaž Simonič, ki je podelil frekvence Tušmobilu, še vedno v kazenskem postopku.

NPU nad Muho zaradi podelitve frekvenc za mobilno telefonijo

Čeprav Tanja Muha razlaga medijem, kako pravilnost njenih odločitev potrjuje sodišče, bo to po zadnji odločitvi Upravnega sodišča težko počela. Ni niti jasno, kdo bo odgovarjal za vso škodo, ki jo je s tovrstnim zmanjševanjem frekvenc slovenskim frekvenc naredila agencija pod vodstvom gospe Muhe. Po zadnjih podatkih slednjo še vedno preiskujejo kriminalisti zaradi podelitve frekvenc podjetju, ki je zaposlilo nekdanjega ministra SMC Borisa Koprivnikarja. Kriminalisti so namreč že zaslišali nekatere osebe, ki so imele podatke o podelitvi frekvenc 5G.

Primer Muha oziroma AKOS dokazuje aktualnost političnega kadrovanje vladajoče SMC, ki se očitno drži pravila, da ni pomembno, koliko človek zna, saj je pomembno zgolj to, da je naš. In dokler se bo takšna praksa nadaljevala, bodo slovenski radijski programi še naprej in vedno bolj šumeli.

Opomba: Na Agencijo smo poslali serijo novinarskih vprašanj, na katera so nam - to smo dolžni povedati - odgovorili nemudoma (na tejle povezavi boste našli naša vprašanja in njihove odgovore). Toda hkrati smo v odgovorih AKOS našli precej sledov izmikanja. Morda bodo odgovori koga spomnili na pojasnila, ki jih je javnosti predstavljal Jure Leben (prav tako kader SMC) v zvezi z razvpito maketo drugega tira, ki nas je stala norih 133.000 evrov ...