Komentar

Minister za kulturo

Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer je na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil umetnost pred državo. Medtem ko so bili v socialističnih časih govorci na Prešernovih proslavah - tudi zato, ker je bil Prešernov sklad državna oz. partijska ustanova - bolj ali manj energični zagovorniki državne politike, se je to po osamosvojitvi nekoliko spremenilo, čeprav v slovenski javnosti še ni popolne enotnosti glede neodvisnosti in nepristranskosti Prešernovega sklada. (O tem, kako bi bilo mogoče doseči strokovnost in nepristranskost na področju kulture, malo pozneje.)

17.02.2019 12:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Vinko Möderndorfer   Prešernova proslava   kultura   France Bučar   Vlado Gotovac   ministrstvo za kulturo

Foto: Mediaspeed

V Sloveniji bi ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo pomenila svojevrstno težavo.

Vinko Möderndorfer je branil umetnost in kulturo z obtožbami na račun vlade, ki skopari - v jeziku Alenke Bratuškove "brezglavo varčuje" - s finančno podporo umetnikom in sploh kulturnim ustanovam. Državi je očital zapravljanje za obrambo, za orožje in opremo, namesto katerih bi lahko zgradili narodno knjižnico, novo gledališče, snemali nove filme itn. Nakup vojaških vozil, ki naj bi po Möderndorferju mnenju sodelovala pri zločinskih podjetjih zavezništva NATO, je primerjal z desetletnim proračunom za kulturo. (Mimogrede: nova narodna in univerzitetna knjižnica bi poleg podpore kulturnega zaslužila tudi podporo ministrstva za znanost!) Kolikor toliko nepristranski in politično izobraženi poslušalec pa bi moral - ob tem, ko mu je ob govornikovih besedah veselo zaigralo srce - vendar ugotoviti, da te besede vsebujejo neprimerne primerjave ali - kot bi se lahko izrazil občudovalec Butalcev Frana Milčinskega - primerjajo jabolka in hruške. Da so stroški za slovensko obrambo, ki je, hvala Bogu, postala sestavni del evroatlantske obrambe in se s tem seveda bistveno pocenila, znatni, ni nobenega dvoma. Morali bi biti še višji, ker je Slovenija v skladu z referendumom leta 2003 s partnerkami v Natu sklenila takšno pogodbo, pogodb pa se je treba - kot bi se gotovo strinjal tudi govornik na Prešernovi proslavi - držati. Gradnja knjižnice ali gledališča bi bila kvečjemu primerljiva z gradnjo stadiona v Stožicah, pri čemer bi bilo treba parlamentu prepustiti odločitev, kaj je pomembnejše. Morda pa bi za knjižnico in gledališče našli dobrotnike, kot jih je za Stožice našel župan Janković?

 

O obrambnem proračunu sklepa parlament, vendar na podlagi referenduma in mednarodnih pogodb, ki imajo v vseh demokracijah prednost pred domačo zakonodajo. Če pomislimo na razmere v Jugoslaviji, ki so bile po Möderndorferju celo razveseljive, bomo morali ugotoviti, da kultura lahko do neke mere uspeva tudi brez države, medtem ko država poleg kulture potrebuje tudi lastno vojsko ali zanesljive zaveznike. Da ne bo pomote, slovenski in ljubljanski proračun za kulturo bi morala biti bolj velikodušna, kot sta danes.

 

Pred volitvami leta 1990 sem bil nekoč v Zagrebu, kjer sem se srečal z imenitnim pesnikom, disidentom in vzhajajočo zvezdo hrvaške politike, danes žal pokojnim Vladom Gotovcem. Leta 1972 so bili Gotovca zaprli, ker je kot urednik časopisa Hrvatski tjednik podpiral reformiste oz. gibanje hrvaške pomladi. Ko smo se toplega pomladnega dne leta 1990 vzpenjali proti zgornjemu delu mesta, sem ga vprašal, na kakšen položaj računa po volitvah. Bo postal minister za kulturo? - Kje pa, je odgovoril Gotovac, - postal bi kvečjemu minister za notranje zadeve!

 

Ko smo se nekoč (po volitvah 1990) v nekdanji Slovenski demokratični zvezi (SDZ) pogovarjali o nastajajoči vladi, je - že spet žal pokojni - France Bučar rekel, da bi idealna vlada poleg predsednika vlade potrebovala vsega skupaj štiri ministre: ministra za notranje zadeve, ministra za obrambo, ministra za zunanje zadeve in finančnega ministra. Ko smo se nehali smejati, sem vprašal: kaj pa minister za kulturo?  - To so, je rekel Bučar, - vendar notranje zadeve.

 

Res je, da mnoge moderne in demokratične vlade, npr. v ZDA in Zvezni republiki Nemčiji, sploh nimajo ministrov za kulturo. V Kanadi imajo ministra za kanadsko (kulturno) dediščino. V Združenem kraljestvu imajo Oddelek za digitalno področje, za kulturo, medije in šport. V Sloveniji bi ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo (kar se je zgodilo leta 2011) pomenila svojevrstno težavo. Nedoslednost in omahljivost pri oblikovanju ministrstev za kulturo sta povezani s problemom državnega poseganja na področje kulture oz. prevzemanja odgovornosti za področje kulture, kamor večinoma štejejo tudi umetnost.

 

Pri Britancih (in tam, kjer so se učili od njih) velja, da politiki nimajo niti zaslug niti odgovornosti za umetnostno produkcijo - kakršnakoli že je. Med državo in kulturo mora vladati določena oddaljenost. Za ta namen - v modernih demokratičnih državah - ustanavljalo različne neodvisne agencije, kot sta npr. Arts Council England in Arts Council Ireland. Oddaljenost med državo in kulturo izvira iz slabih izkušenj z vmešavanjem države, predvsem v socialističnih državah, med katere je spadala tudi nekdanja Jugoslavija. Poseben primer je Francija, kjer imajo umetniki tako rekoč status državnih uslužbencev.

 

K podpori umetnosti so poklicane predvsem države z omejenim kulturnim tržiščem. Kulturna javnost Estonije, Litve ali Slovenije je maloštevilna, zato se umetniki (in umetnostni projekti) težko vzdržujejo. V državah, v katerih malo državljanov govori nacionalni jezik, so umetnostni proizvodi, predvsem tisti, ki so povezani z jezikom (leposlovje, gledališče, film …) nekomercialni, zato je intervencija državnega proračuna zaželena oz. nujno potrebna. Po drugi strani je v deželah, v katerih govorijo t.i. svetovne jezike, vmešavanje države večinoma nepotrebno, saj se umetniki zanašajo na tržišče, v nekaterih primerih - ko gre za nekomercialne, tržno neuspešne projekte - se umetniki zanašajo na privatne sponsorje in mecene. Države načelo oddaljenosti uresničujejo tudi tako, da darovalci uživajo davčne olajšave.

 

Kako je in kako naj bi bilo s tem pri nas?

 

Kulturni proračun - se mi zdi - kaže veliko in upravičeno naklonjenost do različnih kulturnih eksperimentov, ni pa dovolj velikodušen do umetniških del, ki so navezana na slovenščino in ki so obsojena na tesno slovensko jezikovno oz. kulturno prizorišče. Seveda v tem primeru o podpori delom ne odloča tržišče, ampak t.i. kulturna politika, ki so jo pri nas, ker se v njej poznajo medvedji sledovi socialistične kulturne politike, prevzele politične stranke in njihovi privrženci. Da bi izbirale - kot je imel navado reči France Bučar - s tresočo roko, bi morali članom različnih komisij, ki odločajo o državni podpori kulturnim podjetjem, prepovedati članstvo v političnih strankah; v komisije pa bi jih morala imenovati strokovna društva in denimo Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Komisije, skladi in agencije, ki imajo opraviti z denarjem, bi morali biti vodotesno zaščiteni pred strankami in ministri, ki jih stranke postavljajo. Namesto (prijateljske, sorodniške…) bližine/simpatije potrebujemo oddaljenost, ki jo urejajo načela meritokracije, tj. načela nagrajevanja po merljivih dosežkih, kar seveda predpostavlja neodvisnost in nepristranskost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
0
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
1
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,142
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,911
03/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,556
04/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,689
05/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,564
06/
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
Božo Cerar
Ogledov: 815
07/
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
Uredništvo
Ogledov: 1,705
08/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,135
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,423
10/
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,920