Komentar

Minister za kulturo

Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer je na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil umetnost pred državo. Medtem ko so bili v socialističnih časih govorci na Prešernovih proslavah - tudi zato, ker je bil Prešernov sklad državna oz. partijska ustanova - bolj ali manj energični zagovorniki državne politike, se je to po osamosvojitvi nekoliko spremenilo, čeprav v slovenski javnosti še ni popolne enotnosti glede neodvisnosti in nepristranskosti Prešernovega sklada. (O tem, kako bi bilo mogoče doseči strokovnost in nepristranskost na področju kulture, malo pozneje.)

17.02.2019 12:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Vinko Möderndorfer   Prešernova proslava   kultura   France Bučar   Vlado Gotovac   ministrstvo za kulturo

Foto: Mediaspeed

V Sloveniji bi ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo pomenila svojevrstno težavo.

Vinko Möderndorfer je branil umetnost in kulturo z obtožbami na račun vlade, ki skopari - v jeziku Alenke Bratuškove "brezglavo varčuje" - s finančno podporo umetnikom in sploh kulturnim ustanovam. Državi je očital zapravljanje za obrambo, za orožje in opremo, namesto katerih bi lahko zgradili narodno knjižnico, novo gledališče, snemali nove filme itn. Nakup vojaških vozil, ki naj bi po Möderndorferju mnenju sodelovala pri zločinskih podjetjih zavezništva NATO, je primerjal z desetletnim proračunom za kulturo. (Mimogrede: nova narodna in univerzitetna knjižnica bi poleg podpore kulturnega zaslužila tudi podporo ministrstva za znanost!) Kolikor toliko nepristranski in politično izobraženi poslušalec pa bi moral - ob tem, ko mu je ob govornikovih besedah veselo zaigralo srce - vendar ugotoviti, da te besede vsebujejo neprimerne primerjave ali - kot bi se lahko izrazil občudovalec Butalcev Frana Milčinskega - primerjajo jabolka in hruške. Da so stroški za slovensko obrambo, ki je, hvala Bogu, postala sestavni del evroatlantske obrambe in se s tem seveda bistveno pocenila, znatni, ni nobenega dvoma. Morali bi biti še višji, ker je Slovenija v skladu z referendumom leta 2003 s partnerkami v Natu sklenila takšno pogodbo, pogodb pa se je treba - kot bi se gotovo strinjal tudi govornik na Prešernovi proslavi - držati. Gradnja knjižnice ali gledališča bi bila kvečjemu primerljiva z gradnjo stadiona v Stožicah, pri čemer bi bilo treba parlamentu prepustiti odločitev, kaj je pomembnejše. Morda pa bi za knjižnico in gledališče našli dobrotnike, kot jih je za Stožice našel župan Janković?

 

O obrambnem proračunu sklepa parlament, vendar na podlagi referenduma in mednarodnih pogodb, ki imajo v vseh demokracijah prednost pred domačo zakonodajo. Če pomislimo na razmere v Jugoslaviji, ki so bile po Möderndorferju celo razveseljive, bomo morali ugotoviti, da kultura lahko do neke mere uspeva tudi brez države, medtem ko država poleg kulture potrebuje tudi lastno vojsko ali zanesljive zaveznike. Da ne bo pomote, slovenski in ljubljanski proračun za kulturo bi morala biti bolj velikodušna, kot sta danes.

 

Pred volitvami leta 1990 sem bil nekoč v Zagrebu, kjer sem se srečal z imenitnim pesnikom, disidentom in vzhajajočo zvezdo hrvaške politike, danes žal pokojnim Vladom Gotovcem. Leta 1972 so bili Gotovca zaprli, ker je kot urednik časopisa Hrvatski tjednik podpiral reformiste oz. gibanje hrvaške pomladi. Ko smo se toplega pomladnega dne leta 1990 vzpenjali proti zgornjemu delu mesta, sem ga vprašal, na kakšen položaj računa po volitvah. Bo postal minister za kulturo? - Kje pa, je odgovoril Gotovac, - postal bi kvečjemu minister za notranje zadeve!

 

Ko smo se nekoč (po volitvah 1990) v nekdanji Slovenski demokratični zvezi (SDZ) pogovarjali o nastajajoči vladi, je - že spet žal pokojni - France Bučar rekel, da bi idealna vlada poleg predsednika vlade potrebovala vsega skupaj štiri ministre: ministra za notranje zadeve, ministra za obrambo, ministra za zunanje zadeve in finančnega ministra. Ko smo se nehali smejati, sem vprašal: kaj pa minister za kulturo?  - To so, je rekel Bučar, - vendar notranje zadeve.

 

Res je, da mnoge moderne in demokratične vlade, npr. v ZDA in Zvezni republiki Nemčiji, sploh nimajo ministrov za kulturo. V Kanadi imajo ministra za kanadsko (kulturno) dediščino. V Združenem kraljestvu imajo Oddelek za digitalno področje, za kulturo, medije in šport. V Sloveniji bi ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo (kar se je zgodilo leta 2011) pomenila svojevrstno težavo. Nedoslednost in omahljivost pri oblikovanju ministrstev za kulturo sta povezani s problemom državnega poseganja na področje kulture oz. prevzemanja odgovornosti za področje kulture, kamor večinoma štejejo tudi umetnost.

 

Pri Britancih (in tam, kjer so se učili od njih) velja, da politiki nimajo niti zaslug niti odgovornosti za umetnostno produkcijo - kakršnakoli že je. Med državo in kulturo mora vladati določena oddaljenost. Za ta namen - v modernih demokratičnih državah - ustanavljalo različne neodvisne agencije, kot sta npr. Arts Council England in Arts Council Ireland. Oddaljenost med državo in kulturo izvira iz slabih izkušenj z vmešavanjem države, predvsem v socialističnih državah, med katere je spadala tudi nekdanja Jugoslavija. Poseben primer je Francija, kjer imajo umetniki tako rekoč status državnih uslužbencev.

 

K podpori umetnosti so poklicane predvsem države z omejenim kulturnim tržiščem. Kulturna javnost Estonije, Litve ali Slovenije je maloštevilna, zato se umetniki (in umetnostni projekti) težko vzdržujejo. V državah, v katerih malo državljanov govori nacionalni jezik, so umetnostni proizvodi, predvsem tisti, ki so povezani z jezikom (leposlovje, gledališče, film …) nekomercialni, zato je intervencija državnega proračuna zaželena oz. nujno potrebna. Po drugi strani je v deželah, v katerih govorijo t.i. svetovne jezike, vmešavanje države večinoma nepotrebno, saj se umetniki zanašajo na tržišče, v nekaterih primerih - ko gre za nekomercialne, tržno neuspešne projekte - se umetniki zanašajo na privatne sponsorje in mecene. Države načelo oddaljenosti uresničujejo tudi tako, da darovalci uživajo davčne olajšave.

 

Kako je in kako naj bi bilo s tem pri nas?

 

Kulturni proračun - se mi zdi - kaže veliko in upravičeno naklonjenost do različnih kulturnih eksperimentov, ni pa dovolj velikodušen do umetniških del, ki so navezana na slovenščino in ki so obsojena na tesno slovensko jezikovno oz. kulturno prizorišče. Seveda v tem primeru o podpori delom ne odloča tržišče, ampak t.i. kulturna politika, ki so jo pri nas, ker se v njej poznajo medvedji sledovi socialistične kulturne politike, prevzele politične stranke in njihovi privrženci. Da bi izbirale - kot je imel navado reči France Bučar - s tresočo roko, bi morali članom različnih komisij, ki odločajo o državni podpori kulturnim podjetjem, prepovedati članstvo v političnih strankah; v komisije pa bi jih morala imenovati strokovna društva in denimo Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Komisije, skladi in agencije, ki imajo opraviti z denarjem, bi morali biti vodotesno zaščiteni pred strankami in ministri, ki jih stranke postavljajo. Namesto (prijateljske, sorodniške…) bližine/simpatije potrebujemo oddaljenost, ki jo urejajo načela meritokracije, tj. načela nagrajevanja po merljivih dosežkih, kar seveda predpostavlja neodvisnost in nepristranskost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
6
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.301
02/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.853
03/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.688
04/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.854
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.618
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.763
07/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.475
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.526
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.338
10/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.635