Komentar

Minister za kulturo

Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer je na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil umetnost pred državo. Medtem ko so bili v socialističnih časih govorci na Prešernovih proslavah - tudi zato, ker je bil Prešernov sklad državna oz. partijska ustanova - bolj ali manj energični zagovorniki državne politike, se je to po osamosvojitvi nekoliko spremenilo, čeprav v slovenski javnosti še ni popolne enotnosti glede neodvisnosti in nepristranskosti Prešernovega sklada. (O tem, kako bi bilo mogoče doseči strokovnost in nepristranskost na področju kulture, malo pozneje.)

17.02.2019 12:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Vinko Möderndorfer   Prešernova proslava   kultura   France Bučar   Vlado Gotovac   ministrstvo za kulturo

Foto: Mediaspeed

V Sloveniji bi ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo pomenila svojevrstno težavo.

Vinko Möderndorfer je branil umetnost in kulturo z obtožbami na račun vlade, ki skopari - v jeziku Alenke Bratuškove "brezglavo varčuje" - s finančno podporo umetnikom in sploh kulturnim ustanovam. Državi je očital zapravljanje za obrambo, za orožje in opremo, namesto katerih bi lahko zgradili narodno knjižnico, novo gledališče, snemali nove filme itn. Nakup vojaških vozil, ki naj bi po Möderndorferju mnenju sodelovala pri zločinskih podjetjih zavezništva NATO, je primerjal z desetletnim proračunom za kulturo. (Mimogrede: nova narodna in univerzitetna knjižnica bi poleg podpore kulturnega zaslužila tudi podporo ministrstva za znanost!) Kolikor toliko nepristranski in politično izobraženi poslušalec pa bi moral - ob tem, ko mu je ob govornikovih besedah veselo zaigralo srce - vendar ugotoviti, da te besede vsebujejo neprimerne primerjave ali - kot bi se lahko izrazil občudovalec Butalcev Frana Milčinskega - primerjajo jabolka in hruške. Da so stroški za slovensko obrambo, ki je, hvala Bogu, postala sestavni del evroatlantske obrambe in se s tem seveda bistveno pocenila, znatni, ni nobenega dvoma. Morali bi biti še višji, ker je Slovenija v skladu z referendumom leta 2003 s partnerkami v Natu sklenila takšno pogodbo, pogodb pa se je treba - kot bi se gotovo strinjal tudi govornik na Prešernovi proslavi - držati. Gradnja knjižnice ali gledališča bi bila kvečjemu primerljiva z gradnjo stadiona v Stožicah, pri čemer bi bilo treba parlamentu prepustiti odločitev, kaj je pomembnejše. Morda pa bi za knjižnico in gledališče našli dobrotnike, kot jih je za Stožice našel župan Janković?

 

O obrambnem proračunu sklepa parlament, vendar na podlagi referenduma in mednarodnih pogodb, ki imajo v vseh demokracijah prednost pred domačo zakonodajo. Če pomislimo na razmere v Jugoslaviji, ki so bile po Möderndorferju celo razveseljive, bomo morali ugotoviti, da kultura lahko do neke mere uspeva tudi brez države, medtem ko država poleg kulture potrebuje tudi lastno vojsko ali zanesljive zaveznike. Da ne bo pomote, slovenski in ljubljanski proračun za kulturo bi morala biti bolj velikodušna, kot sta danes.

 

Pred volitvami leta 1990 sem bil nekoč v Zagrebu, kjer sem se srečal z imenitnim pesnikom, disidentom in vzhajajočo zvezdo hrvaške politike, danes žal pokojnim Vladom Gotovcem. Leta 1972 so bili Gotovca zaprli, ker je kot urednik časopisa Hrvatski tjednik podpiral reformiste oz. gibanje hrvaške pomladi. Ko smo se toplega pomladnega dne leta 1990 vzpenjali proti zgornjemu delu mesta, sem ga vprašal, na kakšen položaj računa po volitvah. Bo postal minister za kulturo? - Kje pa, je odgovoril Gotovac, - postal bi kvečjemu minister za notranje zadeve!

 

Ko smo se nekoč (po volitvah 1990) v nekdanji Slovenski demokratični zvezi (SDZ) pogovarjali o nastajajoči vladi, je - že spet žal pokojni - France Bučar rekel, da bi idealna vlada poleg predsednika vlade potrebovala vsega skupaj štiri ministre: ministra za notranje zadeve, ministra za obrambo, ministra za zunanje zadeve in finančnega ministra. Ko smo se nehali smejati, sem vprašal: kaj pa minister za kulturo?  - To so, je rekel Bučar, - vendar notranje zadeve.

 

Res je, da mnoge moderne in demokratične vlade, npr. v ZDA in Zvezni republiki Nemčiji, sploh nimajo ministrov za kulturo. V Kanadi imajo ministra za kanadsko (kulturno) dediščino. V Združenem kraljestvu imajo Oddelek za digitalno področje, za kulturo, medije in šport. V Sloveniji bi ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo (kar se je zgodilo leta 2011) pomenila svojevrstno težavo. Nedoslednost in omahljivost pri oblikovanju ministrstev za kulturo sta povezani s problemom državnega poseganja na področje kulture oz. prevzemanja odgovornosti za področje kulture, kamor večinoma štejejo tudi umetnost.

 

Pri Britancih (in tam, kjer so se učili od njih) velja, da politiki nimajo niti zaslug niti odgovornosti za umetnostno produkcijo - kakršnakoli že je. Med državo in kulturo mora vladati določena oddaljenost. Za ta namen - v modernih demokratičnih državah - ustanavljalo različne neodvisne agencije, kot sta npr. Arts Council England in Arts Council Ireland. Oddaljenost med državo in kulturo izvira iz slabih izkušenj z vmešavanjem države, predvsem v socialističnih državah, med katere je spadala tudi nekdanja Jugoslavija. Poseben primer je Francija, kjer imajo umetniki tako rekoč status državnih uslužbencev.

 

K podpori umetnosti so poklicane predvsem države z omejenim kulturnim tržiščem. Kulturna javnost Estonije, Litve ali Slovenije je maloštevilna, zato se umetniki (in umetnostni projekti) težko vzdržujejo. V državah, v katerih malo državljanov govori nacionalni jezik, so umetnostni proizvodi, predvsem tisti, ki so povezani z jezikom (leposlovje, gledališče, film …) nekomercialni, zato je intervencija državnega proračuna zaželena oz. nujno potrebna. Po drugi strani je v deželah, v katerih govorijo t.i. svetovne jezike, vmešavanje države večinoma nepotrebno, saj se umetniki zanašajo na tržišče, v nekaterih primerih - ko gre za nekomercialne, tržno neuspešne projekte - se umetniki zanašajo na privatne sponsorje in mecene. Države načelo oddaljenosti uresničujejo tudi tako, da darovalci uživajo davčne olajšave.

 

Kako je in kako naj bi bilo s tem pri nas?

 

Kulturni proračun - se mi zdi - kaže veliko in upravičeno naklonjenost do različnih kulturnih eksperimentov, ni pa dovolj velikodušen do umetniških del, ki so navezana na slovenščino in ki so obsojena na tesno slovensko jezikovno oz. kulturno prizorišče. Seveda v tem primeru o podpori delom ne odloča tržišče, ampak t.i. kulturna politika, ki so jo pri nas, ker se v njej poznajo medvedji sledovi socialistične kulturne politike, prevzele politične stranke in njihovi privrženci. Da bi izbirale - kot je imel navado reči France Bučar - s tresočo roko, bi morali članom različnih komisij, ki odločajo o državni podpori kulturnim podjetjem, prepovedati članstvo v političnih strankah; v komisije pa bi jih morala imenovati strokovna društva in denimo Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Komisije, skladi in agencije, ki imajo opraviti z denarjem, bi morali biti vodotesno zaščiteni pred strankami in ministri, ki jih stranke postavljajo. Namesto (prijateljske, sorodniške…) bližine/simpatije potrebujemo oddaljenost, ki jo urejajo načela meritokracije, tj. načela nagrajevanja po merljivih dosežkih, kar seveda predpostavlja neodvisnost in nepristranskost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
5
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.468
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.874
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.944
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.019
05/
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
Miha Burger
Ogledov: 1.303
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.485
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.550
08/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.187
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.136
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.197