Komentar

Minister za kulturo

Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer je na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil umetnost pred državo. Medtem ko so bili v socialističnih časih govorci na Prešernovih proslavah - tudi zato, ker je bil Prešernov sklad državna oz. partijska ustanova - bolj ali manj energični zagovorniki državne politike, se je to po osamosvojitvi nekoliko spremenilo, čeprav v slovenski javnosti še ni popolne enotnosti glede neodvisnosti in nepristranskosti Prešernovega sklada. (O tem, kako bi bilo mogoče doseči strokovnost in nepristranskost na področju kulture, malo pozneje.)

17.02.2019 12:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Vinko Möderndorfer   Prešernova proslava   kultura   France Bučar   Vlado Gotovac   ministrstvo za kulturo

Foto: Mediaspeed

V Sloveniji bi ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo pomenila svojevrstno težavo.

Vinko Möderndorfer je branil umetnost in kulturo z obtožbami na račun vlade, ki skopari - v jeziku Alenke Bratuškove "brezglavo varčuje" - s finančno podporo umetnikom in sploh kulturnim ustanovam. Državi je očital zapravljanje za obrambo, za orožje in opremo, namesto katerih bi lahko zgradili narodno knjižnico, novo gledališče, snemali nove filme itn. Nakup vojaških vozil, ki naj bi po Möderndorferju mnenju sodelovala pri zločinskih podjetjih zavezništva NATO, je primerjal z desetletnim proračunom za kulturo. (Mimogrede: nova narodna in univerzitetna knjižnica bi poleg podpore kulturnega zaslužila tudi podporo ministrstva za znanost!) Kolikor toliko nepristranski in politično izobraženi poslušalec pa bi moral - ob tem, ko mu je ob govornikovih besedah veselo zaigralo srce - vendar ugotoviti, da te besede vsebujejo neprimerne primerjave ali - kot bi se lahko izrazil občudovalec Butalcev Frana Milčinskega - primerjajo jabolka in hruške. Da so stroški za slovensko obrambo, ki je, hvala Bogu, postala sestavni del evroatlantske obrambe in se s tem seveda bistveno pocenila, znatni, ni nobenega dvoma. Morali bi biti še višji, ker je Slovenija v skladu z referendumom leta 2003 s partnerkami v Natu sklenila takšno pogodbo, pogodb pa se je treba - kot bi se gotovo strinjal tudi govornik na Prešernovi proslavi - držati. Gradnja knjižnice ali gledališča bi bila kvečjemu primerljiva z gradnjo stadiona v Stožicah, pri čemer bi bilo treba parlamentu prepustiti odločitev, kaj je pomembnejše. Morda pa bi za knjižnico in gledališče našli dobrotnike, kot jih je za Stožice našel župan Janković?

 

O obrambnem proračunu sklepa parlament, vendar na podlagi referenduma in mednarodnih pogodb, ki imajo v vseh demokracijah prednost pred domačo zakonodajo. Če pomislimo na razmere v Jugoslaviji, ki so bile po Möderndorferju celo razveseljive, bomo morali ugotoviti, da kultura lahko do neke mere uspeva tudi brez države, medtem ko država poleg kulture potrebuje tudi lastno vojsko ali zanesljive zaveznike. Da ne bo pomote, slovenski in ljubljanski proračun za kulturo bi morala biti bolj velikodušna, kot sta danes.

 

Pred volitvami leta 1990 sem bil nekoč v Zagrebu, kjer sem se srečal z imenitnim pesnikom, disidentom in vzhajajočo zvezdo hrvaške politike, danes žal pokojnim Vladom Gotovcem. Leta 1972 so bili Gotovca zaprli, ker je kot urednik časopisa Hrvatski tjednik podpiral reformiste oz. gibanje hrvaške pomladi. Ko smo se toplega pomladnega dne leta 1990 vzpenjali proti zgornjemu delu mesta, sem ga vprašal, na kakšen položaj računa po volitvah. Bo postal minister za kulturo? - Kje pa, je odgovoril Gotovac, - postal bi kvečjemu minister za notranje zadeve!

 

Ko smo se nekoč (po volitvah 1990) v nekdanji Slovenski demokratični zvezi (SDZ) pogovarjali o nastajajoči vladi, je - že spet žal pokojni - France Bučar rekel, da bi idealna vlada poleg predsednika vlade potrebovala vsega skupaj štiri ministre: ministra za notranje zadeve, ministra za obrambo, ministra za zunanje zadeve in finančnega ministra. Ko smo se nehali smejati, sem vprašal: kaj pa minister za kulturo?  - To so, je rekel Bučar, - vendar notranje zadeve.

 

Res je, da mnoge moderne in demokratične vlade, npr. v ZDA in Zvezni republiki Nemčiji, sploh nimajo ministrov za kulturo. V Kanadi imajo ministra za kanadsko (kulturno) dediščino. V Združenem kraljestvu imajo Oddelek za digitalno področje, za kulturo, medije in šport. V Sloveniji bi ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo (kar se je zgodilo leta 2011) pomenila svojevrstno težavo. Nedoslednost in omahljivost pri oblikovanju ministrstev za kulturo sta povezani s problemom državnega poseganja na področje kulture oz. prevzemanja odgovornosti za področje kulture, kamor večinoma štejejo tudi umetnost.

 

Pri Britancih (in tam, kjer so se učili od njih) velja, da politiki nimajo niti zaslug niti odgovornosti za umetnostno produkcijo - kakršnakoli že je. Med državo in kulturo mora vladati določena oddaljenost. Za ta namen - v modernih demokratičnih državah - ustanavljalo različne neodvisne agencije, kot sta npr. Arts Council England in Arts Council Ireland. Oddaljenost med državo in kulturo izvira iz slabih izkušenj z vmešavanjem države, predvsem v socialističnih državah, med katere je spadala tudi nekdanja Jugoslavija. Poseben primer je Francija, kjer imajo umetniki tako rekoč status državnih uslužbencev.

 

K podpori umetnosti so poklicane predvsem države z omejenim kulturnim tržiščem. Kulturna javnost Estonije, Litve ali Slovenije je maloštevilna, zato se umetniki (in umetnostni projekti) težko vzdržujejo. V državah, v katerih malo državljanov govori nacionalni jezik, so umetnostni proizvodi, predvsem tisti, ki so povezani z jezikom (leposlovje, gledališče, film …) nekomercialni, zato je intervencija državnega proračuna zaželena oz. nujno potrebna. Po drugi strani je v deželah, v katerih govorijo t.i. svetovne jezike, vmešavanje države večinoma nepotrebno, saj se umetniki zanašajo na tržišče, v nekaterih primerih - ko gre za nekomercialne, tržno neuspešne projekte - se umetniki zanašajo na privatne sponsorje in mecene. Države načelo oddaljenosti uresničujejo tudi tako, da darovalci uživajo davčne olajšave.

 

Kako je in kako naj bi bilo s tem pri nas?

 

Kulturni proračun - se mi zdi - kaže veliko in upravičeno naklonjenost do različnih kulturnih eksperimentov, ni pa dovolj velikodušen do umetniških del, ki so navezana na slovenščino in ki so obsojena na tesno slovensko jezikovno oz. kulturno prizorišče. Seveda v tem primeru o podpori delom ne odloča tržišče, ampak t.i. kulturna politika, ki so jo pri nas, ker se v njej poznajo medvedji sledovi socialistične kulturne politike, prevzele politične stranke in njihovi privrženci. Da bi izbirale - kot je imel navado reči France Bučar - s tresočo roko, bi morali članom različnih komisij, ki odločajo o državni podpori kulturnim podjetjem, prepovedati članstvo v političnih strankah; v komisije pa bi jih morala imenovati strokovna društva in denimo Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Komisije, skladi in agencije, ki imajo opraviti z denarjem, bi morali biti vodotesno zaščiteni pred strankami in ministri, ki jih stranke postavljajo. Namesto (prijateljske, sorodniške…) bližine/simpatije potrebujemo oddaljenost, ki jo urejajo načela meritokracije, tj. načela nagrajevanja po merljivih dosežkih, kar seveda predpostavlja neodvisnost in nepristranskost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
9
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
19
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,746
02/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,736
03/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,044
04/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,320
05/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,620
06/
Dosje Venezuela: V ozadju je res nafta, a gre tudi za geostrateško bitko med Američani in Rusi
Igor Mekina
Ogledov: 1,385
07/
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
Peter Golob
Ogledov: 1,464
08/
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
Bine Kordež
Ogledov: 1,734
09/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,133
10/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 929