Komentar

Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija

Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na razliki se gradimo! S pomočjo lepe konceptualizacije vzpostavlja premislek o knjigi. Z njeno pomočjo sproža javni prostor, ki je knjigi dodeljen. Lepota knjig Borisa Balanta ni krasilstvo, temveč lepota, ki vsebino dela funkcionalno. Pri oblikovanju knjig je zanj značilna množica detajlov.

16.02.2019 22:33
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   knjiga   dizajn   Boris Balant   KONS   Srečko Kosovel   Jože Brumen   NUK   ALU  

Oblikovanje je poleg filma in intermedijske umetnosti najpomembnejša zvrst umetnosti, ki je dobila v XX. stoletju velik razmah.

Zadnji mesec sem preživljal dneve v Narodni univerzitetni knjižnici. V njenem razstavnem prostoru sem s soavtorico Meto Kojc pripravljal razstavo o lepoti knjig Borisa Balanta, ki jih je v zadnjih pretindvajsetih letih izoblikoval. Naslov razstave, ki sta jo postavila Miha Turšič in Dunja Zupančič, je Kosovelova tipografija in oblikovanje knjig Borisa Balanta.

 

 

Komentar o knjigi za oko

 

Knjiga je znakovno zapisan informacijski-komunikacijski stroj, oblikovan za možgane in oko. Knjiga ne zahteva vizualne pismenosti, temveč je sama tista, ki s svojo vizualno prisotnostjo poučuje o svetu harmonične uravnovešenosti. V knjigi gledamo pospeševanje dolgoročnih sprememb na vseh ravneh človeškega delovanja. Zato je logično, da gledamo te spremembe v prostorih njihovega shranjevanja, v knjižnicah. Ravno knjižnica je tista, ki omogoča sobivanje in primerjavo informacij ter zamisli različnih ljudi iz različnih krajev in različnih časov. V  njej gledamo primerjave med knjigami sveta. V njej se združujejo vse, čisto vse ravni spominjanja in medsebojnega komuniciranja vseh človeških dejavnosti.

 

Proces razvoja lepote knjižnic je vseprisoten, zato ne obstaja več nobena potreba po posamičnem izpostavljanju lepote knjige, ker je knjiga v vsakem hipu dosegljiva našemu pogledu. Zaradi tega je postala nevpadljiva, skoraj nevidna, a vseeno neusmiljeno pomembna za razvoj človeškega. Nastopil je čas za obrat, ko moramo spet sistematično pogledati v lepoto posamične knjige in v vse elemente, ki jo konstruirajo. Eden od najpomembnejših gradnikov knjige je - detajl! Avtorjev, ki tako dobro kot Boris Balant obvladajo celostno oblikovanje knjig, predvsem pa detajl, ni veliko.

 

 

Komentar o lepoti knjige

 

Oblika knjige je po pomenu enakovredna njeni vsebini! Naj izrečem svojo načelno pozicijo do lepega v zgodovinskem kontekstu estetskih premikov XX. stoletja: Lepo je vse tisto v umetnosti, kar je misleče! Lepa knjiga je tista knjiga, ki je na vseh ravneh svojega nastanka bila premišljena in harmonizirana s svojo vsebino.

 

Naj izrazim svojo načelno pozicijo do knjižnega opusa Borisa Balanta: V njem ne gledam impozantnega števila kvalitetno izdelanih knjig, čeprav to ni zanemarljivo, temveč vrhunsko kvaliteto, ki jo določa detajl, podrobnost in izumiteljstvo detajla. V tem kontekstu je potrebno razumeti vse njegove funkcionalne postopke, ki so jih že zdavnaj definirala prejšnja stoletja. Borisa Balanta je izoblikovalo XX. stoletje, stoletje novih medijev, stoletje proizvodnje večmedijske stvarnosti.

 

Knjiga je sicer tradicionalen medij, zagotovo eden najbolj tradicionalnih od vseh, ravno zato v njej nazorno vidimo medčasovne povezave. Vse medčloveško je urejeno s pomočjo znakov, s podatkovnimi odstavki, oblikovanimi v enote, ki so pregledno zastopane v knjigah. Na tem mestu nastopi Boris Balant s svojim mnoštvom kvalitetnih detajlov.

 

Po letih oblikovanja knjig se je pri njem izoblikovala potreba po lastni črkovni vrsti. Oblikovanje črkovne vrste je dolgotrajno in samozatajno avtorsko delo. Kolikokrat ste pomisli, kdo je tisti ali tista, ki je izoblikoval ali izoblikovala črke, ki jih ravnokar berete. Pri oblikovanju knjige Constructivism and Kosovel dr. Janeza Vrečka se je Balant po spletu naključji srečal z vsebino, ki je v njem sprožila vznemirjenje najvišje stopnje, željo, da iz štirih črk besede KONS izdela celotno črkovno vrsto. Evforični zamah, ki je pri Borisu Balantu bolj redek, ker on deluje modernistično vztrajno, ne pa avantgardistično vzneseno, je dobil odziv posebne vrste.

 

Sprožil mu je potrebo po Kosovelovi tipografiji.

 

"Težnja vseh stvari je v tem, da postanejo še bolj podobne vsem drugim." Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na razliki se gradimo! S pomočjo lepe konceptualizacije vzpostavlja premislek o knjigi. Z njeno pomočjo sproža javni prostor, ki je knjigi dodeljen. Lepota knjig Borisa Balanta ni krasilstvo, temveč lepota, ki vsebino dela funkcionalno. Pri oblikovanju knjig je zanj značilna množica detajlov. Ob vstopanju v organizacijo njegovega tekstualnega in vizualnega materiala se nenehoma srečujemo z izumljanjem in detajliranjem knjižne strani. Vse, čisto vse je podvrženo lepoti detajla, ki je vseskozi podrejen elementom, iz katerih je knjiga sestavljena; postavitvi, prelomu, avtorjevim opombam, opisom, slikam ali fotografijam, shemam ali statističnim preglednicam. Vse, čisto vse je podvrženo kritični in istočasno vzneseni vizualizaciji.

 

Osrednja zgodovinska podpora pri Balantovem oblikovanju knjige izhaja iz znamenitega zgodovinskega srečanja, ko sta se v knjigi Integrali idealno srečali dve duhovni avtoriteti, konstruktivistični pesnik Srečko Kosovel in oblikovalec Jože Brumen. Borisu Balantu je Brumen kratko obdobje celo predaval na oddelku za oblikovanje ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Tako kot je Brumen v konstruktivistični stilni formaciji Srečka Kosovela našel stilno vzpodbudo za enega najboljših knjižnih izdelkov XX. stoletja na svetu, tako je Brumnova klasično modernistična knjižna izreka postala vodilo pri oblikovanju knjig Borisa Balanta.

 

Boris Balant razporeja množico detajlov, ki ne proizvajajo nasičenosti, temveč  vizualno kvaliteto. Izurjen je za postavljanje vsebinskih tekstur. Tekstura je tista, ki jo izumlja oblikovalec. Logika knjige je neposredno povezana z logiko njene proizvodnje, s tiskarsko in knjigoveško tehnologijo. Poznavanje elementov in struktur, ki jo sestavljajo, oblikovalcu omogoča, da izdela delujočo knjigo. Delujoče je lepo!

 

Pri grafičnem oblikovanju knjig Boris Balant dosledno upošteva vsa univerzalna pravila preloma in postavitve knjižnih strani. V posamezni knjigi upošteva skupni jezik, istočasno pa jih v okviru iste vrste izvirno loči drugo od druge. V svoje oblikovanje vključuje tradicijo prejšnjega stoletja, istočasno pa nam suvereno manifestira prehod v najnovejše digitalno stoletje. Resnično virtuoznost Boris Balant kaže v univerzalnem preletu vseh elementov, ki so nujni pri izdelavi knjige: izbiri formata, zrcala, mreže in robov. Zanj je ključna izbira papirja, saj se Boris Balant zaveda, da ta bistveno vpliva na kvaliteto branja in trajnost knjige. Papir vneto opazuje in preizkuša, preden se zanj odloči.

 

Sledi izbor črkovnih vrst in njihovih velikosti, ki jih usklajuje z naslovi, podnaslovi, glavnim besedilom, opombami in kazali. Ta moment je ključen, saj se zaveda, da je skladnost knjige odvisna od usklajenega prepleta ustrezne pisave, primerne postavitve ter formata knjige.

 

Po tistem, ko založnik v imenu tržnega učinka želi predizajnirano, kričečo knjigo ali zaradi pomanjkanja sredstev želi imeti nedizajnirano knjigo, je polje, znotraj katerega lahko oblikovalec uveljavi svojo voljo majhno, vendar obstaja. Ravno primer oblikovanja zbirke Krt je eden najizvirnejših modelov revne knjige, ki s svojo konceptualizacijo presega zvrst žepne knjige.

 

Boris Balant z naslovnico zbirke Krt preseže logiko naslovnic, izdelanih iz banke fotografij tako, da jo konceptualizira. Za naslovni motiv izbere fotografijo, ki ni neposredno ali asociativno povezana z vsebino knjige, temveč z motivom umetniškega dela sodobne slovenske umetnosti. Zbirka skupaj tvori veliko sliko sodobne slovenske umetnosti.

 

Naj na koncu komentarja razglasim svojo načelno pozicijo: oblikovanje je poleg filma in intermedijske umetnosti najpomembnejša zvrst umetnosti, ki je dobila v XX. stoletju velik razmah. Razvoj oblikovanja je eden najvplivnejših pojavov prejšnjega stoletja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.558
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.407
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.359
04/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 2.158
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.995
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.936
07/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.425
08/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.461
09/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.276
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.156