Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na razliki se gradimo! S pomočjo lepe konceptualizacije vzpostavlja premislek o knjigi. Z njeno pomočjo sproža javni prostor, ki je knjigi dodeljen. Lepota knjig Borisa Balanta ni krasilstvo, temveč lepota, ki vsebino dela funkcionalno. Pri oblikovanju knjig je zanj značilna množica detajlov.
Zadnji mesec sem preživljal dneve v Narodni univerzitetni knjižnici. V njenem razstavnem prostoru sem s soavtorico Meto Kojc pripravljal razstavo o lepoti knjig Borisa Balanta, ki jih je v zadnjih pretindvajsetih letih izoblikoval. Naslov razstave, ki sta jo postavila Miha Turšič in Dunja Zupančič, je Kosovelova tipografija in oblikovanje knjig Borisa Balanta.
Komentar o knjigi za oko
Knjiga je znakovno zapisan informacijski-komunikacijski stroj, oblikovan za možgane in oko. Knjiga ne zahteva vizualne pismenosti, temveč je sama tista, ki s svojo vizualno prisotnostjo poučuje o svetu harmonične uravnovešenosti. V knjigi gledamo pospeševanje dolgoročnih sprememb na vseh ravneh človeškega delovanja. Zato je logično, da gledamo te spremembe v prostorih njihovega shranjevanja, v knjižnicah. Ravno knjižnica je tista, ki omogoča sobivanje in primerjavo informacij ter zamisli različnih ljudi iz različnih krajev in različnih časov. V njej gledamo primerjave med knjigami sveta. V njej se združujejo vse, čisto vse ravni spominjanja in medsebojnega komuniciranja vseh človeških dejavnosti.
Proces razvoja lepote knjižnic je vseprisoten, zato ne obstaja več nobena potreba po posamičnem izpostavljanju lepote knjige, ker je knjiga v vsakem hipu dosegljiva našemu pogledu. Zaradi tega je postala nevpadljiva, skoraj nevidna, a vseeno neusmiljeno pomembna za razvoj človeškega. Nastopil je čas za obrat, ko moramo spet sistematično pogledati v lepoto posamične knjige in v vse elemente, ki jo konstruirajo. Eden od najpomembnejših gradnikov knjige je - detajl! Avtorjev, ki tako dobro kot Boris Balant obvladajo celostno oblikovanje knjig, predvsem pa detajl, ni veliko.
Komentar o lepoti knjige
Oblika knjige je po pomenu enakovredna njeni vsebini! Naj izrečem svojo načelno pozicijo do lepega v zgodovinskem kontekstu estetskih premikov XX. stoletja: Lepo je vse tisto v umetnosti, kar je misleče! Lepa knjiga je tista knjiga, ki je na vseh ravneh svojega nastanka bila premišljena in harmonizirana s svojo vsebino.
Naj izrazim svojo načelno pozicijo do knjižnega opusa Borisa Balanta: V njem ne gledam impozantnega števila kvalitetno izdelanih knjig, čeprav to ni zanemarljivo, temveč vrhunsko kvaliteto, ki jo določa detajl, podrobnost in izumiteljstvo detajla. V tem kontekstu je potrebno razumeti vse njegove funkcionalne postopke, ki so jih že zdavnaj definirala prejšnja stoletja. Borisa Balanta je izoblikovalo XX. stoletje, stoletje novih medijev, stoletje proizvodnje večmedijske stvarnosti.
Knjiga je sicer tradicionalen medij, zagotovo eden najbolj tradicionalnih od vseh, ravno zato v njej nazorno vidimo medčasovne povezave. Vse medčloveško je urejeno s pomočjo znakov, s podatkovnimi odstavki, oblikovanimi v enote, ki so pregledno zastopane v knjigah. Na tem mestu nastopi Boris Balant s svojim mnoštvom kvalitetnih detajlov.
Po letih oblikovanja knjig se je pri njem izoblikovala potreba po lastni črkovni vrsti. Oblikovanje črkovne vrste je dolgotrajno in samozatajno avtorsko delo. Kolikokrat ste pomisli, kdo je tisti ali tista, ki je izoblikoval ali izoblikovala črke, ki jih ravnokar berete. Pri oblikovanju knjige Constructivism and Kosovel dr. Janeza Vrečka se je Balant po spletu naključji srečal z vsebino, ki je v njem sprožila vznemirjenje najvišje stopnje, željo, da iz štirih črk besede KONS izdela celotno črkovno vrsto. Evforični zamah, ki je pri Borisu Balantu bolj redek, ker on deluje modernistično vztrajno, ne pa avantgardistično vzneseno, je dobil odziv posebne vrste.
Sprožil mu je potrebo po Kosovelovi tipografiji.
"Težnja vseh stvari je v tem, da postanejo še bolj podobne vsem drugim." Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na razliki se gradimo! S pomočjo lepe konceptualizacije vzpostavlja premislek o knjigi. Z njeno pomočjo sproža javni prostor, ki je knjigi dodeljen. Lepota knjig Borisa Balanta ni krasilstvo, temveč lepota, ki vsebino dela funkcionalno. Pri oblikovanju knjig je zanj značilna množica detajlov. Ob vstopanju v organizacijo njegovega tekstualnega in vizualnega materiala se nenehoma srečujemo z izumljanjem in detajliranjem knjižne strani. Vse, čisto vse je podvrženo lepoti detajla, ki je vseskozi podrejen elementom, iz katerih je knjiga sestavljena; postavitvi, prelomu, avtorjevim opombam, opisom, slikam ali fotografijam, shemam ali statističnim preglednicam. Vse, čisto vse je podvrženo kritični in istočasno vzneseni vizualizaciji.
Osrednja zgodovinska podpora pri Balantovem oblikovanju knjige izhaja iz znamenitega zgodovinskega srečanja, ko sta se v knjigi Integrali idealno srečali dve duhovni avtoriteti, konstruktivistični pesnik Srečko Kosovel in oblikovalec Jože Brumen. Borisu Balantu je Brumen kratko obdobje celo predaval na oddelku za oblikovanje ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Tako kot je Brumen v konstruktivistični stilni formaciji Srečka Kosovela našel stilno vzpodbudo za enega najboljših knjižnih izdelkov XX. stoletja na svetu, tako je Brumnova klasično modernistična knjižna izreka postala vodilo pri oblikovanju knjig Borisa Balanta.
Boris Balant razporeja množico detajlov, ki ne proizvajajo nasičenosti, temveč vizualno kvaliteto. Izurjen je za postavljanje vsebinskih tekstur. Tekstura je tista, ki jo izumlja oblikovalec. Logika knjige je neposredno povezana z logiko njene proizvodnje, s tiskarsko in knjigoveško tehnologijo. Poznavanje elementov in struktur, ki jo sestavljajo, oblikovalcu omogoča, da izdela delujočo knjigo. Delujoče je lepo!
Pri grafičnem oblikovanju knjig Boris Balant dosledno upošteva vsa univerzalna pravila preloma in postavitve knjižnih strani. V posamezni knjigi upošteva skupni jezik, istočasno pa jih v okviru iste vrste izvirno loči drugo od druge. V svoje oblikovanje vključuje tradicijo prejšnjega stoletja, istočasno pa nam suvereno manifestira prehod v najnovejše digitalno stoletje. Resnično virtuoznost Boris Balant kaže v univerzalnem preletu vseh elementov, ki so nujni pri izdelavi knjige: izbiri formata, zrcala, mreže in robov. Zanj je ključna izbira papirja, saj se Boris Balant zaveda, da ta bistveno vpliva na kvaliteto branja in trajnost knjige. Papir vneto opazuje in preizkuša, preden se zanj odloči.
Sledi izbor črkovnih vrst in njihovih velikosti, ki jih usklajuje z naslovi, podnaslovi, glavnim besedilom, opombami in kazali. Ta moment je ključen, saj se zaveda, da je skladnost knjige odvisna od usklajenega prepleta ustrezne pisave, primerne postavitve ter formata knjige.
Po tistem, ko založnik v imenu tržnega učinka želi predizajnirano, kričečo knjigo ali zaradi pomanjkanja sredstev želi imeti nedizajnirano knjigo, je polje, znotraj katerega lahko oblikovalec uveljavi svojo voljo majhno, vendar obstaja. Ravno primer oblikovanja zbirke Krt je eden najizvirnejših modelov revne knjige, ki s svojo konceptualizacijo presega zvrst žepne knjige.
Boris Balant z naslovnico zbirke Krt preseže logiko naslovnic, izdelanih iz banke fotografij tako, da jo konceptualizira. Za naslovni motiv izbere fotografijo, ki ni neposredno ali asociativno povezana z vsebino knjige, temveč z motivom umetniškega dela sodobne slovenske umetnosti. Zbirka skupaj tvori veliko sliko sodobne slovenske umetnosti.
Naj na koncu komentarja razglasim svojo načelno pozicijo: oblikovanje je poleg filma in intermedijske umetnosti najpomembnejša zvrst umetnosti, ki je dobila v XX. stoletju velik razmah. Razvoj oblikovanja je eden najvplivnejših pojavov prejšnjega stoletja.