Komentar

Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija

Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na razliki se gradimo! S pomočjo lepe konceptualizacije vzpostavlja premislek o knjigi. Z njeno pomočjo sproža javni prostor, ki je knjigi dodeljen. Lepota knjig Borisa Balanta ni krasilstvo, temveč lepota, ki vsebino dela funkcionalno. Pri oblikovanju knjig je zanj značilna množica detajlov.

16.02.2019 22:33
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   knjiga   dizajn   Boris Balant   KONS   Srečko Kosovel   Jože Brumen   NUK   ALU  

Oblikovanje je poleg filma in intermedijske umetnosti najpomembnejša zvrst umetnosti, ki je dobila v XX. stoletju velik razmah.

Zadnji mesec sem preživljal dneve v Narodni univerzitetni knjižnici. V njenem razstavnem prostoru sem s soavtorico Meto Kojc pripravljal razstavo o lepoti knjig Borisa Balanta, ki jih je v zadnjih pretindvajsetih letih izoblikoval. Naslov razstave, ki sta jo postavila Miha Turšič in Dunja Zupančič, je Kosovelova tipografija in oblikovanje knjig Borisa Balanta.

 

 

Komentar o knjigi za oko

 

Knjiga je znakovno zapisan informacijski-komunikacijski stroj, oblikovan za možgane in oko. Knjiga ne zahteva vizualne pismenosti, temveč je sama tista, ki s svojo vizualno prisotnostjo poučuje o svetu harmonične uravnovešenosti. V knjigi gledamo pospeševanje dolgoročnih sprememb na vseh ravneh človeškega delovanja. Zato je logično, da gledamo te spremembe v prostorih njihovega shranjevanja, v knjižnicah. Ravno knjižnica je tista, ki omogoča sobivanje in primerjavo informacij ter zamisli različnih ljudi iz različnih krajev in različnih časov. V  njej gledamo primerjave med knjigami sveta. V njej se združujejo vse, čisto vse ravni spominjanja in medsebojnega komuniciranja vseh človeških dejavnosti.

 

Proces razvoja lepote knjižnic je vseprisoten, zato ne obstaja več nobena potreba po posamičnem izpostavljanju lepote knjige, ker je knjiga v vsakem hipu dosegljiva našemu pogledu. Zaradi tega je postala nevpadljiva, skoraj nevidna, a vseeno neusmiljeno pomembna za razvoj človeškega. Nastopil je čas za obrat, ko moramo spet sistematično pogledati v lepoto posamične knjige in v vse elemente, ki jo konstruirajo. Eden od najpomembnejših gradnikov knjige je - detajl! Avtorjev, ki tako dobro kot Boris Balant obvladajo celostno oblikovanje knjig, predvsem pa detajl, ni veliko.

 

 

Komentar o lepoti knjige

 

Oblika knjige je po pomenu enakovredna njeni vsebini! Naj izrečem svojo načelno pozicijo do lepega v zgodovinskem kontekstu estetskih premikov XX. stoletja: Lepo je vse tisto v umetnosti, kar je misleče! Lepa knjiga je tista knjiga, ki je na vseh ravneh svojega nastanka bila premišljena in harmonizirana s svojo vsebino.

 

Naj izrazim svojo načelno pozicijo do knjižnega opusa Borisa Balanta: V njem ne gledam impozantnega števila kvalitetno izdelanih knjig, čeprav to ni zanemarljivo, temveč vrhunsko kvaliteto, ki jo določa detajl, podrobnost in izumiteljstvo detajla. V tem kontekstu je potrebno razumeti vse njegove funkcionalne postopke, ki so jih že zdavnaj definirala prejšnja stoletja. Borisa Balanta je izoblikovalo XX. stoletje, stoletje novih medijev, stoletje proizvodnje večmedijske stvarnosti.

 

Knjiga je sicer tradicionalen medij, zagotovo eden najbolj tradicionalnih od vseh, ravno zato v njej nazorno vidimo medčasovne povezave. Vse medčloveško je urejeno s pomočjo znakov, s podatkovnimi odstavki, oblikovanimi v enote, ki so pregledno zastopane v knjigah. Na tem mestu nastopi Boris Balant s svojim mnoštvom kvalitetnih detajlov.

 

Po letih oblikovanja knjig se je pri njem izoblikovala potreba po lastni črkovni vrsti. Oblikovanje črkovne vrste je dolgotrajno in samozatajno avtorsko delo. Kolikokrat ste pomisli, kdo je tisti ali tista, ki je izoblikoval ali izoblikovala črke, ki jih ravnokar berete. Pri oblikovanju knjige Constructivism and Kosovel dr. Janeza Vrečka se je Balant po spletu naključji srečal z vsebino, ki je v njem sprožila vznemirjenje najvišje stopnje, željo, da iz štirih črk besede KONS izdela celotno črkovno vrsto. Evforični zamah, ki je pri Borisu Balantu bolj redek, ker on deluje modernistično vztrajno, ne pa avantgardistično vzneseno, je dobil odziv posebne vrste.

 

Sprožil mu je potrebo po Kosovelovi tipografiji.

 

"Težnja vseh stvari je v tem, da postanejo še bolj podobne vsem drugim." Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na razliki se gradimo! S pomočjo lepe konceptualizacije vzpostavlja premislek o knjigi. Z njeno pomočjo sproža javni prostor, ki je knjigi dodeljen. Lepota knjig Borisa Balanta ni krasilstvo, temveč lepota, ki vsebino dela funkcionalno. Pri oblikovanju knjig je zanj značilna množica detajlov. Ob vstopanju v organizacijo njegovega tekstualnega in vizualnega materiala se nenehoma srečujemo z izumljanjem in detajliranjem knjižne strani. Vse, čisto vse je podvrženo lepoti detajla, ki je vseskozi podrejen elementom, iz katerih je knjiga sestavljena; postavitvi, prelomu, avtorjevim opombam, opisom, slikam ali fotografijam, shemam ali statističnim preglednicam. Vse, čisto vse je podvrženo kritični in istočasno vzneseni vizualizaciji.

 

Osrednja zgodovinska podpora pri Balantovem oblikovanju knjige izhaja iz znamenitega zgodovinskega srečanja, ko sta se v knjigi Integrali idealno srečali dve duhovni avtoriteti, konstruktivistični pesnik Srečko Kosovel in oblikovalec Jože Brumen. Borisu Balantu je Brumen kratko obdobje celo predaval na oddelku za oblikovanje ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Tako kot je Brumen v konstruktivistični stilni formaciji Srečka Kosovela našel stilno vzpodbudo za enega najboljših knjižnih izdelkov XX. stoletja na svetu, tako je Brumnova klasično modernistična knjižna izreka postala vodilo pri oblikovanju knjig Borisa Balanta.

 

Boris Balant razporeja množico detajlov, ki ne proizvajajo nasičenosti, temveč  vizualno kvaliteto. Izurjen je za postavljanje vsebinskih tekstur. Tekstura je tista, ki jo izumlja oblikovalec. Logika knjige je neposredno povezana z logiko njene proizvodnje, s tiskarsko in knjigoveško tehnologijo. Poznavanje elementov in struktur, ki jo sestavljajo, oblikovalcu omogoča, da izdela delujočo knjigo. Delujoče je lepo!

 

Pri grafičnem oblikovanju knjig Boris Balant dosledno upošteva vsa univerzalna pravila preloma in postavitve knjižnih strani. V posamezni knjigi upošteva skupni jezik, istočasno pa jih v okviru iste vrste izvirno loči drugo od druge. V svoje oblikovanje vključuje tradicijo prejšnjega stoletja, istočasno pa nam suvereno manifestira prehod v najnovejše digitalno stoletje. Resnično virtuoznost Boris Balant kaže v univerzalnem preletu vseh elementov, ki so nujni pri izdelavi knjige: izbiri formata, zrcala, mreže in robov. Zanj je ključna izbira papirja, saj se Boris Balant zaveda, da ta bistveno vpliva na kvaliteto branja in trajnost knjige. Papir vneto opazuje in preizkuša, preden se zanj odloči.

 

Sledi izbor črkovnih vrst in njihovih velikosti, ki jih usklajuje z naslovi, podnaslovi, glavnim besedilom, opombami in kazali. Ta moment je ključen, saj se zaveda, da je skladnost knjige odvisna od usklajenega prepleta ustrezne pisave, primerne postavitve ter formata knjige.

 

Po tistem, ko založnik v imenu tržnega učinka želi predizajnirano, kričečo knjigo ali zaradi pomanjkanja sredstev želi imeti nedizajnirano knjigo, je polje, znotraj katerega lahko oblikovalec uveljavi svojo voljo majhno, vendar obstaja. Ravno primer oblikovanja zbirke Krt je eden najizvirnejših modelov revne knjige, ki s svojo konceptualizacijo presega zvrst žepne knjige.

 

Boris Balant z naslovnico zbirke Krt preseže logiko naslovnic, izdelanih iz banke fotografij tako, da jo konceptualizira. Za naslovni motiv izbere fotografijo, ki ni neposredno ali asociativno povezana z vsebino knjige, temveč z motivom umetniškega dela sodobne slovenske umetnosti. Zbirka skupaj tvori veliko sliko sodobne slovenske umetnosti.

 

Naj na koncu komentarja razglasim svojo načelno pozicijo: oblikovanje je poleg filma in intermedijske umetnosti najpomembnejša zvrst umetnosti, ki je dobila v XX. stoletju velik razmah. Razvoj oblikovanja je eden najvplivnejših pojavov prejšnjega stoletja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
0
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,145
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,397
03/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,127
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,553
05/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,297
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,622
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,104
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,207
09/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,367
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 942