Komentar

Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"

Že prejšnji teden, na vrhuncu bazoviškega škandala, je postalo jasno, da bo v Sloveniji za neustrezen, v bistvu celo sramoten in napačen odziv na besede Antonia Tajanija in Mattea Salvinija nekdo plačal visoko ceno. Ta nekdo je Slovenska demokratska stranka (SDS), ki je največja žrtev zadnje javnomnenjske ankete, njen izvirni greh pa se skriva v relativizaciji fašizma na račun komunizma. Javno mnenje v Sloveniji namreč takšnega "vsegliharstva", ko gre za zgodovino totalitarizmov 20. stoletja, ne podpira.

18.02.2019 18:32
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Ninamedia   anketa   javno mnenje   Marjan Šarec   LMŠ   vlada   SDS   Janez Janša   Bazovica   Cerkev   spolne zlorabe

Foto: arhiv portal+

Ni jih malo, ki previdno odpirajo vprašanje, kako dolgo bo Janša še vodil SDS. Strah pred obdobjem, ko ga ne bo več na čelu stranke, je precejšen. Ene je strah, da bo stranka, ki se je v četrt stoletja izjemno identificirala s svojim karizmatičnim voditeljem, enostavno razpadla.

Da Marjan Šarec kot premier uživa neverjetno visoko podporo, ni presenečenje. Deloma je k temu pripomogla všečna retorika - med drugim tudi v primeru Bazovice in govorov Antonia Tajanija oziroma Mattea Salvinija -, deloma pa je vzroke za takšno priljubljenost iskati tudi v dejstvu, da doslej ni ničesar obljubljal ali pomembnega naredil. In če kje, potem v politiki velja, da kdor ne dela, ta tudi ne more delati napak. V tem trenutku je sicer nemogoče oceniti, če se bo Šarcu takšna strategija obnesla čez tri mesece, pol leta ali dve leti. Ne glede na to pa je danes zmagovalec v slovenski politični areni, saj je kot prvi premier po Janezu Drnovšku uspel deklasirati "večnega opozicijskega prvaka" Janeza Janšo. Po zadnjih anketnih merjenjih ima Šarčeva Lista Marjana Šarca prek 30 % podporo, SDS pa le dobrih 11. Ostale stranke, z izjemo socialnih demokratov in stranke Levica, po anketi agencije Ninamedia sploh ne prebijejo petih odstotkov (!). Ta zadnji podatek je morda diskutabilen, kajti doslej je veljalo, da so ob LMŠ in SDS "stabilne" vsaj SD, Levica in NSi, medtem ko je za upokojensko stranko, Cerarjevo SMC in Stranko Alenke Bratušek nemogoče z gotovostjo trditi, da bi se, če bi bile jutri volitve, še uvrstile v parlament.

 

Če torej izhajamo iz dejstva, da se Šarec obenem ponaša še z rekordno, 70-odstotno podporo, ki jo po teh anketnih podatkih uživa njegova vlada, potem se dejansko dogaja precejšen, čeprav ne povsem nelogičen premik na slovenski politični sceni. Dobra novica je ta, da se majhnim, interesnim strankam, kakršen je denimo DeSUS, izteka čas. Tudi kazen, ki jo je zaradi neprimernih reakcij doživela SDS, se zdi pričakovana; volivci so že večkrat doslej dali vedeti, da težijo k sredinski politiki brez radikalnih odklonov v desno ali levo. Relativizacija fašizma na račun komunizma v Sloveniji prav tako ne pride v poštev. Nenazadnje se bo SDS v nekem momentu maščevala tudi vsa medijska kanalizacija, ki jo prek svojih strankarskih glasil polivajo ne le po političnih nasprotnikih, pač pa tudi po medijih, novinarjih in celo domnevnih političnih zaveznikih.

 

Svojevrstna parodija je tudi to, da se Šarec očitno tudi dejansko približuje liku svojega priljubljenega političnega vzornika Drnovška, stranka, ki jo vodi, pa ob aktualni podpori dobiva obrise nekdanje Liberalne demokracije Slovenije (LDS). Kaj to pomeni v praksi? Pomeni, da se bo nadaljevala erozija SMC, ki je Miro Cerar ni sposoben ohraniti pri življenju, prav tako bo težko preživela stranka Alenke Bratušek. Hladna prha, ki sta jo oba "liberalca" doživela ob Šarčevi odločitvi, da bo šel na evropske voliteve sam, je dovolj zgovorna. Šarec ne potrebuje političnih luzerjev, ki imata vsak svoj nahrbtnik, poln okostnjakov iz preteklosti. Projekt t.i. drugega tira, ki je lahko mlinski kamen okoli vratu profesorja Cerarja, se ponuja premierju Šarcu kot sredstvo, da se elegantno znebi obeh, Cerarja in Bratuškove - slednje pač v primeru, ko ji investicije ne bi uspelo izpeljati v razumnih okvirih. Ob tem se premier, ki nima slabih svetovalcev, lahko znebi še "kolateralnih problemov" (eden izmed njih denimo sliši na ime Jure Leben in se že vidi kot bodoči premier) in na koncu izpade malodane svetnik ...

 

Vseeno pa je trend, ki ga nakazuje zadnja javnomnenjska anketa, pomenljiv. V SDS bodo poskušali relativizirati njeno vrednost in zanikati občuten upad podpore. Težava, ki se bo pojavila, je povezana s tem, da bodo tudi druge ankete zaznale upad podpore - kar je, kot smo omenili že uvodoma - zgolj posledica neprimernih odzivov te stranke na škandal z italijanskim revizionizmom in neofašizmom v Bazovici. A problem, s katerim se bo JJ nekoč moral soočiti, je še eden: Janez Janša je bil 20. maja 2017 resda ponovno izvoljen za predsednika SDS - in to, kako zanimivo, ravno s 666 glasovi -, kar pomeni, da je zdaj na polovici svojega sedmega predsedniškega mandata.

 

Politik, ki stranko vodi že vse od leta 1993, je ob Zmagu Jelinčiču nedvomno veteran slovenske politike. Kakšne bodo posledice takšnih anket za njegov položaj znotraj stranke, ki je v šestindvajsetih letih, kolikor časa jo vodi Janša, samo dvakrat zmagala na parlamentarnih volitvah (nazadnje lani, a ji ni uspelo sestaviti koalicije, saj so jo zavrnile prav vse parlamentarne stranke), bo jasno v prihodnji mesecih. Ni jih malo, ki previdno odpirajo vprašanje, kako dolgo bo Janša še vodil SDS. Strah pred obdobjem, ko ga ne bo več na čelu stranke, je precejšen. Ene je strah, da bo stranka, ki se je v četrt stoletja izjemno identificirala s svojim karizmatičnim voditeljem, enostavno razpadla. Drugi menijo, da bo za preživetje SDS največ naredil Janša sam z določitvijo svojega naslednika. Bi to lahko bil Anže Logar? Tisti, ki izpostavljajo njegove kvalitete, ga javno nočejo preveč hvaliti, da mu to znotraj stranke ne bi napravilo škode ...

 

SDS je - ne glede na rezultate zadnje ankete - še vedno dominantna stranka v desni polobli slovenske politike. V primerjavi z njo je Nova Slovenija drobiž, ki se mora vedno znova dokazovati, da ni le nekakšen "Janšev satelit". Razen NSi pa v slovenski politiki na desnici SDS dejansko sploh nima nikogar, s katerim bi se primerjala, vsaj med parlamentarnimi strankami ne. Vloga Cerkve je prav tako zadnja leta precej omejena. Tudi po zaslugi aktualnega nadškofa Stanislava Zoreta, za katerega kritiki znotraj Cerkve pravijo, da se "ni ravno rodil za nadškofa". V prihodnosti bi Cerkev lahko vsaj v moralnem smislu pozitivno vplivala na ideološki profil slovenske desnice, saj se je SDS vse od migrantske krize jeseni 2015 postavila preveč desno, njena protimigrantska retorika pa je v očitnem nasprotju z naukom sedanjega papeža Frančiška.

 

In če že končujemo s slovensko cerkvijo, potem ne morem mimo dejstva, da bo v torek, 19. februarja, ob 11. uri v ljubljanskem hotelu Union nastala Civilna iniciativa za zaščito žrtev spolnih zlorab v Cerkvi na Slovenskem, Dovolj.je. Končno! Po toliko letih laganja in sprenevedanja se bo, upajmo, odprla še ena gnojna bula, zaradi katere RKC pri nas že vse od smrti Alojzija Šuštarja izgublja na svojem ugledu in si je v tem času dodobra zapravila moralno avtoriteto. O spolnih zlorabah, ki so jih v zadnjih letih in desetletjih zagrešili katoliški duhovniki pri nas, je treba javno spregovoriti in nihče ne more uživati imunitete.

 

V družbenem oziroma političnem smislu pa bi morala slovenska Cerkev storiti še eno veliko dejanje, ki ga terja občutek za pravičnost: morala bi se opravičiti za medvojno kolaboracijo. Spolne zlorabe in medvojna kolaboracija sta dva peklenska greha na glavi slovenske cerkve in katoličani upravičeno pričakujemo, da bo Stolnica to zmogla. Da bo obžalovala in se pokesala. In če bo to zmogla, potem ji nihče več ne bo mogel očitati hinavščine, dvojnih meril ali politiziranja. Takšna očiščena Cerkev se lahko potem brez zadržkov izjasni o vseh relevantih družbenih vprašanjih, tudi o politiki in političnih strankah na t.i. desnici.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
39
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
9
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
19
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,746
02/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,738
03/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,047
04/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,321
05/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,621
06/
Dosje Venezuela: V ozadju je res nafta, a gre tudi za geostrateško bitko med Američani in Rusi
Igor Mekina
Ogledov: 1,385
07/
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
Bine Kordež
Ogledov: 1,735
08/
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
Peter Golob
Ogledov: 1,467
09/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,142
10/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 929