Komentar

Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!

Marjan Šarec lahko odpira šampanjec in se veseli visoke javnomnenjske podpore ta hip, vendar pa ga na evropskih volitvah najverjetneje čaka trenutek streznitve: njegova stranka LMŠ namreč skoraj zanesljivo ne bo zmagovalka teh volitev. Razlog je preprost: brez Marjana Šarca je LMŠ anonimna stranka, ki nima nobenih zvenečih imen. In ker Šarec kot premier ne more kandidirati na evropskih volitvah, stranka od njegove priljubljenosti ne bo imela nič.

19.02.2019 23:15
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Marjan Šarec   LMŠ   evropske volitve   SDS   SD   Levica   Janez Potočnik   Violeta Bulc   Violeta Tomić   Igor Šoltes   NSi   Lojze Peterle   Ljudmila Novak

Foto: Evropski parlament

LMŠ je stranka, ki ima resen problem: njen predsednik Marjan Šarec je iz dneva v dan bolj priljubljen, toda za njim v stranki dolgo ni nikogar ... prazaprav njegova stranka niti v parlamentu niti kje drugje na nacionalni ravni nima prepoznavnejših obrazov.

Deloma bi se premier Marjan Šarec, ki mu je na začetku tedna anketa agencije Ninamedia namerila rekordno podporo (njegovi stranki LMŠ prek 31 %, vladi pa skoraj 70 %), pred slabim izkupičkom na volitvah v Evropski parlament, ki bodo v nedeljo, 26. maja, rešil le v primeru, ko bi za nosilca liste svoje stranke našel človeka, ki uživa velik ugled v javnosti in ki je politično nevtralen. Ime, ki se je nekaj časa pojavljalo, je bivši evropski komisar Janez Potočnik (vendar ta po naših informacijah nad idejo o kandidaturi ni posebej navdušen); Potočnik je užival nesporen ugled, politično je spadal v zlato sredino in nikoli ni bil vpleten v nobeno afero. Lista Marjana Šarca bi jo na evropskih volitvah sicer najbolje odnesla, če bi bil nosilec njene liste - sam premier. A kot rečeno že uvodoma: Šarec ne more kandidirati na evropskih volitvah, ker bi to pomenilo, da se odreka premierski funkciji in na nek način tudi norčuje iz volivcev.

 

LMŠ je torej stranka, ki ima resen problem. Njen predsednik je, kot vse kaže, iz dneva v dan bolj priljubljen, dobro kaže tudi vladi, ki jo vodi. Toda za njim dolgo ni nikogar ... prazaprav njegova stranka niti v parlamentu niti kje drugje na nacionalni ravni nima prepoznavnejših obrazov (razen poslanca, ki je ukradel sendvič). Deloma tudi zato, ker so se v državni zbor uvrstili politični novinci, ki se v tem času (še) niso izkazali oziroma opozorili nase. Za stranko, ki se ponaša s pridevnikom vladna, so v tem smislu evropske volitve neprijetna preizkušnja, saj morajo bodisi tvegati s kadri, ki so danes globoko v Šarčevi senci (in javnosti napol anonimni), bodisi na svojo kandidatno listo zvabiti vsaj dve, še bolje pa tri res močna imena, ob katerih se bo visok javnomnenjski rejting Marjana Šarca premo-sorazmerno odražal v podpori kandidatni listi LMŠ na evropskih volitvah. Ob zavidljivi naklonjenosti mainstream medijev bi teoretično lahko napravili "zvezde" tudi iz danes manj prepoznavnih imen, a le pod pogojem, da bi se soočenjih dobro odrezali.

 

 

Imena niso vse, so pa skoraj vse

 

Skrivnost precejšnje samozavesti in brezskrbnosti dela levice in desnice, ko gre za evropske volitve, namreč ni le v prepoznavnih imenih, ki jih so jih ( socialni demokrati) ali pa jih še bodo (SDSNova Slovenija) lansirali v prihodnjih dneh in tednih, ampak tudi v stabilnih strankarskih bazah. Z drugimi besedami, nižja ko bo volilna udeležba, bolj bodo profitirale stranke, ki imajo svoje "vernike". V tem pogledu je še zlasti stabilna SDS, ki lahko v vsakem primeru in ne glede na javnomnenjske ankete računa na dva do tri evropske poslance.

 

Med strankami, ki bodo skoraj zagotovo dobile sedež v Evropskem parlamentu, so ob SDS in SD še NSi in Levica, kjer ima največ možnosti Violeta Tomić. Nova Slovenija ima interni problem z Lojzetom Peterletom, ki se še ne namerava upokojiti, zanj je prvo mesto na strankarski listi samoumevno. Problem je seveda ta, da je vodstvo stranke ta položaj obljubilo Ljudmili Novak v "zahvalo", ker se je lani mirno umaknila s čela stranke in pustila, da jo je nasledil Matej Tonin. Slednji naj bi iskal način, da po vzoru avstrijskega kanclerja in šefa ljudske stranke Sebastiana Kurza čim bolj elegantno pomladi stranko in zaslužne, dolgoletne funkcionarje pošlje v pokoj.

 

V SMC, kjer naj bi bila Violeta Bulc "naravna" nosilka liste, se počasi začenjajo zavedati, da to morda ni najboljša ideja, saj je sedanja komisarka na svoj položaj prišla po politični poti (v Bruselj je bila imenovana) in se doslej nikoli ni soočila z volitvami. Predpostavka, da bo kot nosilka liste SMC na evropskih volitvah avtomatično izvoljena, stoji na trhlih nogah.

 

 

40.000 glasov za izvolitev?

 

Če bo SDS res dobila tri evropske poslance, SD in Levica po enega, ostane veliko vprašanje, kdo bodo preostali trije; NSi bi lahko ohranila enega, ne bi smeli odpisati niti Igorja Šoltesa, tako da ostane precejšnje ugibanje, kdo bo še sposoben zbrati okoli 40.000 glasov, kolikor bi kandidat potreboval za izvolitev v Evropski parlament (ob predpostavki, da bo volilna udeležba okoli 20 %).

 

Od sedanjih evroposlancev sta to vsaj teoretično Ivo Vajgl (DeSUS) in Franci Bogovič (SLS), ni pa izključeno niti to, da ne bo uspelo ne enemu ne drugemu, če se bo v kampanjo vrgel Zmago Jelinčič Plementi, ki mu tokrat denarja za kampanjo ne bo primanjkovalo, saj je od države ravnokar pokasiral visoko odškodnino ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
9
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
19
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,746
02/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,737
03/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,044
04/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,321
05/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,621
06/
Dosje Venezuela: V ozadju je res nafta, a gre tudi za geostrateško bitko med Američani in Rusi
Igor Mekina
Ogledov: 1,385
07/
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
Peter Golob
Ogledov: 1,465
08/
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
Bine Kordež
Ogledov: 1,734
09/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,138
10/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 929