Deloma bi se premier Marjan Šarec, ki mu je na začetku tedna anketa agencije Ninamedia namerila rekordno podporo (njegovi stranki LMŠ prek 31 %, vladi pa skoraj 70 %), pred slabim izkupičkom na volitvah v Evropski parlament, ki bodo v nedeljo, 26. maja, rešil le v primeru, ko bi za nosilca liste svoje stranke našel človeka, ki uživa velik ugled v javnosti in ki je politično nevtralen. Ime, ki se je nekaj časa pojavljalo, je bivši evropski komisar Janez Potočnik (vendar ta po naših informacijah nad idejo o kandidaturi ni posebej navdušen); Potočnik je užival nesporen ugled, politično je spadal v zlato sredino in nikoli ni bil vpleten v nobeno afero. Lista Marjana Šarca bi jo na evropskih volitvah sicer najbolje odnesla, če bi bil nosilec njene liste - sam premier. A kot rečeno že uvodoma: Šarec ne more kandidirati na evropskih volitvah, ker bi to pomenilo, da se odreka premierski funkciji in na nek način tudi norčuje iz volivcev.

LMŠ je torej stranka, ki ima resen problem. Njen predsednik je, kot vse kaže, iz dneva v dan bolj priljubljen, dobro kaže tudi vladi, ki jo vodi. Toda za njim dolgo ni nikogar ... prazaprav njegova stranka niti v parlamentu niti kje drugje na nacionalni ravni nima prepoznavnejših obrazov (razen poslanca, ki je ukradel sendvič). Deloma tudi zato, ker so se v državni zbor uvrstili politični novinci, ki se v tem času (še) niso izkazali oziroma opozorili nase. Za stranko, ki se ponaša s pridevnikom vladna, so v tem smislu evropske volitve neprijetna preizkušnja, saj morajo bodisi tvegati s kadri, ki so danes globoko v Šarčevi senci (in javnosti napol anonimni), bodisi na svojo kandidatno listo zvabiti vsaj dve, še bolje pa tri res močna imena, ob katerih se bo visok javnomnenjski rejting Marjana Šarca premo-sorazmerno odražal v podpori kandidatni listi LMŠ na evropskih volitvah. Ob zavidljivi naklonjenosti mainstream medijev bi teoretično lahko napravili "zvezde" tudi iz danes manj prepoznavnih imen, a le pod pogojem, da bi se soočenjih dobro odrezali.

Imena niso vse, so pa skoraj vse

Skrivnost precejšnje samozavesti in brezskrbnosti dela levice in desnice, ko gre za evropske volitve, namreč ni le v prepoznavnih imenih, ki jih so jih ( socialni demokrati) ali pa jih še bodo (SDS, Nova Slovenija) lansirali v prihodnjih dneh in tednih, ampak tudi v stabilnih strankarskih bazah. Z drugimi besedami, nižja ko bo volilna udeležba, bolj bodo profitirale stranke, ki imajo svoje "vernike". V tem pogledu je še zlasti stabilna SDS, ki lahko v vsakem primeru in ne glede na javnomnenjske ankete računa na dva do tri evropske poslance.

Med strankami, ki bodo skoraj zagotovo dobile sedež v Evropskem parlamentu, so ob SDS in SD še NSi in Levica, kjer ima največ možnosti Violeta Tomić. Nova Slovenija ima interni problem z Lojzetom Peterletom, ki se še ne namerava upokojiti, zanj je prvo mesto na strankarski listi samoumevno. Problem je seveda ta, da je vodstvo stranke ta položaj obljubilo Ljudmili Novak v "zahvalo", ker se je lani mirno umaknila s čela stranke in pustila, da jo je nasledil Matej Tonin. Slednji naj bi iskal način, da po vzoru avstrijskega kanclerja in šefa ljudske stranke Sebastiana Kurza čim bolj elegantno pomladi stranko in zaslužne, dolgoletne funkcionarje pošlje v pokoj.

V SMC, kjer naj bi bila Violeta Bulc "naravna" nosilka liste, se počasi začenjajo zavedati, da to morda ni najboljša ideja, saj je sedanja komisarka na svoj položaj prišla po politični poti (v Bruselj je bila imenovana) in se doslej nikoli ni soočila z volitvami. Predpostavka, da bo kot nosilka liste SMC na evropskih volitvah avtomatično izvoljena, stoji na trhlih nogah.

40.000 glasov za izvolitev?

Če bo SDS res dobila tri evropske poslance, SD in Levica po enega, ostane veliko vprašanje, kdo bodo preostali trije; NSi bi lahko ohranila enega, ne bi smeli odpisati niti Igorja Šoltesa, tako da ostane precejšnje ugibanje, kdo bo še sposoben zbrati okoli 40.000 glasov, kolikor bi kandidat potreboval za izvolitev v Evropski parlament (ob predpostavki, da bo volilna udeležba okoli 20 %).

Od sedanjih evroposlancev sta to vsaj teoretično Ivo Vajgl (DeSUS) in Franci Bogovič (SLS), ni pa izključeno niti to, da ne bo uspelo ne enemu ne drugemu, če se bo v kampanjo vrgel Zmago Jelinčič Plementi, ki mu tokrat denarja za kampanjo ne bo primanjkovalo, saj je od države ravnokar pokasiral visoko odškodnino ...