Komentar

"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"

Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ročnega dela, vedno je želela delati najbolje kot je zmogla, a vedno zavestno - slabo. Šele slabo ukrojeno in še slabše proizvedeno je postalo najlepše možno: Pogledaj kako je to loše iskrojeno, a još lošije sašiveno – a tako je lijepo! Ali kaj pove več od te izjave? Ni veščine, ni okusa, je samo lepota umetniške procesualnosti.

23.02.2019 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ivano Popović   Zagreb   Virus teater Michelangelo   Marko Peljhan   Dramski observatorij Kapital

Današnji komentar bi lahko začel na podoben način, kot sem pred dvema tednoma začel premislek o napovedani razstavi Marka Rothka, ki bo odprta 12. marca 2019 v Kunsthistorisches Museum (Umetnostno-zgodovinskem muzeju) na Dunaju. Tudi današnji tekst je namenjen premisleku o tistem, kar se bo šele zgodilo. V bližnji prihodnosti napovedujejo v Zagrebu pregledno razstavo akademske kiparke Ivane Popović. Odprtje se bo zgodilo 21. marca 2019. Z zagrebško razstavo Muzej suvremene umjetnosti (MSU) najavlja pregled umetniških del umetnice, ki se je rodila leta 1968, umrla pa je leta 2018. Današnji komentar vsebuje refleksije njene umetnosti. Z njim vas želim za nekaj trenutkov povezati z Ivano Popović, istočasno pa vas pozvati, da si v nastopajočih mesecih ogledate njeno zagrebško razstavo.

 

Pred vami imam namen opisati čas med leti 1989 in 1994, v Ljubljano je prišla na moje povabilo leta 1991, kjer smo v kozmokinetičnem kabinetu Noordung pripravljali gledališko predstavo Dramski observatorij Kapital. Premiera dramskega observatorija je bila 18. septembra 1991 v mestnih javnih skladiščih.

 

Ivano Popović sem povabil v predstavo Kapital kot kostumografko. Zelo kmalu pa se je izkazalo, da beseda, ki opisuje gledališko nalogo - kostumografija - ne zadošča temu, kar je Ivana Popović konceptualizirala. Umetniško nalogo je opravila brezhibno. Nikoli ne bom pozabil njenega ironičnega stavka: "Samo ti radi, a ja ću u zadnjem redu plesti radnu odjeću za tvoje glumce, a mogu ti je izraditi i iz drva." in tako je tudi bilo. Nedolgo po premieri Dramskega observatorija Kapital je začela intenzivno sodelovati pri gledališki predstavi 317 A Tišina KA s sijajnim Markom Peljhanom. S to predstavo sta Ivana Popović in Marko Peljhan vstopila v polje duha časa devetdesetih let.

 

O Ivani Popović ne morem premišljevati z metodološko distanco, lahko pa brez zadržkov formuliram logiko njenega Virus teatra Michelangelo. Vizualna umetnica je vstopila na zagrebško umetniško sceno četrt stoletja po vzponu vplivne konceptualne avantgarde, na katero se je vse svoje umetniško življenje nanašala, čeprav ni tega nikoli javno manifestirala. Tako je imela že v izhodišču izvrstno zgodovinsko podporo. V svet umetnosti je vstopila v izteku osemdesetih let, ko so bile ideje konceptualne umetnosti šestdesetih in sedemdesetih let že kanonizirane. V osemdesetih pa so bile te ideje v gledališki umetnosti že material interpretacije. Sam takrat nisem uprizarjal, interpretiral ali konceptualiziral dramskih tekstov, temveč posamične ideje konceptualne umetnosti. To je bil čas, ko je bil retrogardistični (retroavantgardistični) paradoks še ostro izrisan na umetniškem horizontu XX. stoletja.

 

Prehod od eksperimentalnega konceptualizma do retrogardističnega novega konzervativizma je potekal načelno nekonfliktno. Retrogardisti smo v tistem času strateško iskali zaveznike proti dominantni, akademski, monožanrski, stari, klasično-modernistični falangi. V tistem času je bila na oblasti državna socabstrakcija, za katero je bilo značilno, da je bila akademsko resnobna, še več, v imenu vladajoče ideologije je bila eksponentno dolgočasna in turobna.

 

Ivana Popović je kmalu po umetniškem srečanju z Markom Peljhanom vstopila v ta vmesni prostor, v režo neoavantgardizma in retrogardizma ter intenzivno zaživela svoj stilni formativ. Kmalu po ljubljanski gledališki izkušnji je Ivana Popović izoblikovala svojo prvo gledališko strojnico, ki jo je poimenovala Virus teater Michelangelo.

 

Kaj sem videl, ko sem na vajah za predstavo Dramski observatorij Kapital gledal Ivano Popović? 

 

Ivana Popović je, podobno kot modernistični tradicionalisti in nasprotno kot konceptualisti, svoje umetnine oblikovala z ročnim skulpturalnim delom. V naslednjem produkcijskem koraku jih je z namenom, da znotraj procesa gledališke umetnine postanejo neodvisne skulpture, pošiljala v gledališki čas. Ivana Popović je v gledališkem času svojo objektnost oblikovala z ročno spretnostjo.

 

Svoje izdelke je sredi predstave dobesedno po-kazala (kazalište). Predvsem jih ni nikoli uporabljala kot ilustrativno podporo predstav. Niso imeli vloge kostumov, igrali so kostume. Funkcionalno jih je vpenjala v predstavo. Za razliko od drugih umetnikov tistega časa umetnostne teorije ni vzela v roke, da bi z njo oblikovala umetnost. Še bolj radikalno povedano – bila je umetnica, ki je delovala v univerzalnem času. Sočasni gledališki umetniki so uporabljali teorijo kot ikonografijo gledališke umetnine. Ivana Popović se je kot predstavnica zadnje avantgarde XX. stoletja morala nežno soočati ne toliko z gledališkimi tradicionalisti – modernisti, kot ravno s konceptualnimi umetniki, ki niso zmogli pristati na avtonomno procesiranje vizualne umetnosti znotraj druge umetniške zvrsti (Jaz sam žrtva mode – Ivana Popović 1993, Žrtve mode bum, bum bumDušan Jovanovič, 1976).

 

 

 

 

Pozicija Ivane Popović je bila radikalna, saj je zavestno preskočila tretjo avantgardistično metodo XX. stoletja: Umetniškega dela se ne smeš dotakniti. S svojim virusnim gledališčem ni vstopila v high tech, temveč v low tech. Ni konceptualizirala predstav, temveč je modificirala generalne ideje, da bi se skozi gledališki čas prečistile iz nevrednega v vredno.

 

Ivana Popovič v svoji živosti ni nikoli posnemala življenja, temveč je želela s pomočjo žanrskega krasilstva življenje naseliti z umetnostjo, podobno kot zgodnji, pozor, zgodnji Matthew Barney v svoji manekensko teatralizirani skulpturalni fazi. Iznajdba Ivane Popović je emancipirani vstop v vzporedno zvrst umetnosti (gledališče). 

 

Pomembno je razumeti: nikoli ni teatralizirala skulpture. Njena umetnost je živela v neposredni bližini nadmarionet Gordona Craiga. Pri Ivani gledamo odvisnost od gledališke resničnosti same, njeni nadmanekeni so nadmarionete čez-človeškega. Ivana Popović je postala nosilka procesualnega stroja navidezno manj vredne zvrsti (moda) znotraj druge umetniški zvrsti (gledališče). Nastopila je parazitska situacija, skladna s podobnimi akcijami in duhom časa devetdesetih let v hrvaški gledališki praksi (npr. Parazit teater s predstavo Art parazit, Nataša Stanić, Labin).

 

Sam sem priča, da je bilo to njeno zavestno, premišljeno dejanje v gledališki umetnosti. Na začetku je bila pri Ivani Popović pomembna odločitev, da se zaradi konceptualnega trika prikrito približa konceptualni umetnosti.

 

Metoda: vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!, jo je poponoma prevzela in jo do zadnjega dne potrjevala! Očetje je nikoli niso priznali za svojo hčer. Preskočila je tisto, kar je bilo nujno preskočiti: umetniškega dela se ne smeš dotakniti, ravno zato je za svoje delovanje uporabila gledališko umetnost. Ni pa dobesedno pristopila k zadnji umetniški metodi XX. stoletja: vse je potencialno digitalno. Z gledališčem Virus teater Michelangelo ni dobesedno razvijala digitalnih strategij, temveč je aktivirala digitalno obsedenost, napoved virusne destrukcije.        

 

O njeni umetnosti so pisale predvsem revije, ki poenostavljajo in opisujejo življenjske stile, manj pa revije o umetnosti. Ali ni to temeljni dokaz o njeni potopljenosti v avantgardno delovanje? Ni je določala metoda ready made, temveč metoda rendez-vous, srečanje - v dogodku, v pretoku časa.

 

Ivana Popović  je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ročnega dela, vedno je želela delati najbolje kot je zmogla, a vedno zavestno - slabo. Šele slabo ukrojeno in še slabše proizvedeno je postalo najlepše možno: Pogledaj kako je to loše iskrojeno, a još lošije sašiveno – a tako je lijepo! Ali kaj pove več od te izjave? Ni veščine, ni okusa, je samo lepota umetniške procesualnosti.

 

Vabim vas, da si ogledate posmrtno razstavo izjemne umetnice Ivane Popović v hrvaški prestolnici.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako pomagati Belorusom v boju za demokracijo, svobodne volitve in vladavino prava?
11
23.08.2020 22:15
Idealno bi bilo, če bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.674
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.638
03/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.036
04/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.695
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.346
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.142
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.192
08/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.050
09/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.189
10/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.099