Komentar

"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"

Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ročnega dela, vedno je želela delati najbolje kot je zmogla, a vedno zavestno - slabo. Šele slabo ukrojeno in še slabše proizvedeno je postalo najlepše možno: Pogledaj kako je to loše iskrojeno, a još lošije sašiveno – a tako je lijepo! Ali kaj pove več od te izjave? Ni veščine, ni okusa, je samo lepota umetniške procesualnosti.

23.02.2019 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ivano Popović   Zagreb   Virus teater Michelangelo   Marko Peljhan   Dramski observatorij Kapital

Današnji komentar bi lahko začel na podoben način, kot sem pred dvema tednoma začel premislek o napovedani razstavi Marka Rothka, ki bo odprta 12. marca 2019 v Kunsthistorisches Museum (Umetnostno-zgodovinskem muzeju) na Dunaju. Tudi današnji tekst je namenjen premisleku o tistem, kar se bo šele zgodilo. V bližnji prihodnosti napovedujejo v Zagrebu pregledno razstavo akademske kiparke Ivane Popović. Odprtje se bo zgodilo 21. marca 2019. Z zagrebško razstavo Muzej suvremene umjetnosti (MSU) najavlja pregled umetniških del umetnice, ki se je rodila leta 1968, umrla pa je leta 2018. Današnji komentar vsebuje refleksije njene umetnosti. Z njim vas želim za nekaj trenutkov povezati z Ivano Popović, istočasno pa vas pozvati, da si v nastopajočih mesecih ogledate njeno zagrebško razstavo.

 

Pred vami imam namen opisati čas med leti 1989 in 1994, v Ljubljano je prišla na moje povabilo leta 1991, kjer smo v kozmokinetičnem kabinetu Noordung pripravljali gledališko predstavo Dramski observatorij Kapital. Premiera dramskega observatorija je bila 18. septembra 1991 v mestnih javnih skladiščih.

 

Ivano Popović sem povabil v predstavo Kapital kot kostumografko. Zelo kmalu pa se je izkazalo, da beseda, ki opisuje gledališko nalogo - kostumografija - ne zadošča temu, kar je Ivana Popović konceptualizirala. Umetniško nalogo je opravila brezhibno. Nikoli ne bom pozabil njenega ironičnega stavka: "Samo ti radi, a ja ću u zadnjem redu plesti radnu odjeću za tvoje glumce, a mogu ti je izraditi i iz drva." in tako je tudi bilo. Nedolgo po premieri Dramskega observatorija Kapital je začela intenzivno sodelovati pri gledališki predstavi 317 A Tišina KA s sijajnim Markom Peljhanom. S to predstavo sta Ivana Popović in Marko Peljhan vstopila v polje duha časa devetdesetih let.

 

O Ivani Popović ne morem premišljevati z metodološko distanco, lahko pa brez zadržkov formuliram logiko njenega Virus teatra Michelangelo. Vizualna umetnica je vstopila na zagrebško umetniško sceno četrt stoletja po vzponu vplivne konceptualne avantgarde, na katero se je vse svoje umetniško življenje nanašala, čeprav ni tega nikoli javno manifestirala. Tako je imela že v izhodišču izvrstno zgodovinsko podporo. V svet umetnosti je vstopila v izteku osemdesetih let, ko so bile ideje konceptualne umetnosti šestdesetih in sedemdesetih let že kanonizirane. V osemdesetih pa so bile te ideje v gledališki umetnosti že material interpretacije. Sam takrat nisem uprizarjal, interpretiral ali konceptualiziral dramskih tekstov, temveč posamične ideje konceptualne umetnosti. To je bil čas, ko je bil retrogardistični (retroavantgardistični) paradoks še ostro izrisan na umetniškem horizontu XX. stoletja.

 

Prehod od eksperimentalnega konceptualizma do retrogardističnega novega konzervativizma je potekal načelno nekonfliktno. Retrogardisti smo v tistem času strateško iskali zaveznike proti dominantni, akademski, monožanrski, stari, klasično-modernistični falangi. V tistem času je bila na oblasti državna socabstrakcija, za katero je bilo značilno, da je bila akademsko resnobna, še več, v imenu vladajoče ideologije je bila eksponentno dolgočasna in turobna.

 

Ivana Popović je kmalu po umetniškem srečanju z Markom Peljhanom vstopila v ta vmesni prostor, v režo neoavantgardizma in retrogardizma ter intenzivno zaživela svoj stilni formativ. Kmalu po ljubljanski gledališki izkušnji je Ivana Popović izoblikovala svojo prvo gledališko strojnico, ki jo je poimenovala Virus teater Michelangelo.

 

Kaj sem videl, ko sem na vajah za predstavo Dramski observatorij Kapital gledal Ivano Popović? 

 

Ivana Popović je, podobno kot modernistični tradicionalisti in nasprotno kot konceptualisti, svoje umetnine oblikovala z ročnim skulpturalnim delom. V naslednjem produkcijskem koraku jih je z namenom, da znotraj procesa gledališke umetnine postanejo neodvisne skulpture, pošiljala v gledališki čas. Ivana Popović je v gledališkem času svojo objektnost oblikovala z ročno spretnostjo.

 

Svoje izdelke je sredi predstave dobesedno po-kazala (kazalište). Predvsem jih ni nikoli uporabljala kot ilustrativno podporo predstav. Niso imeli vloge kostumov, igrali so kostume. Funkcionalno jih je vpenjala v predstavo. Za razliko od drugih umetnikov tistega časa umetnostne teorije ni vzela v roke, da bi z njo oblikovala umetnost. Še bolj radikalno povedano – bila je umetnica, ki je delovala v univerzalnem času. Sočasni gledališki umetniki so uporabljali teorijo kot ikonografijo gledališke umetnine. Ivana Popović se je kot predstavnica zadnje avantgarde XX. stoletja morala nežno soočati ne toliko z gledališkimi tradicionalisti – modernisti, kot ravno s konceptualnimi umetniki, ki niso zmogli pristati na avtonomno procesiranje vizualne umetnosti znotraj druge umetniške zvrsti (Jaz sam žrtva mode – Ivana Popović 1993, Žrtve mode bum, bum bumDušan Jovanovič, 1976).

 

 

 

 

Pozicija Ivane Popović je bila radikalna, saj je zavestno preskočila tretjo avantgardistično metodo XX. stoletja: Umetniškega dela se ne smeš dotakniti. S svojim virusnim gledališčem ni vstopila v high tech, temveč v low tech. Ni konceptualizirala predstav, temveč je modificirala generalne ideje, da bi se skozi gledališki čas prečistile iz nevrednega v vredno.

 

Ivana Popovič v svoji živosti ni nikoli posnemala življenja, temveč je želela s pomočjo žanrskega krasilstva življenje naseliti z umetnostjo, podobno kot zgodnji, pozor, zgodnji Matthew Barney v svoji manekensko teatralizirani skulpturalni fazi. Iznajdba Ivane Popović je emancipirani vstop v vzporedno zvrst umetnosti (gledališče). 

 

Pomembno je razumeti: nikoli ni teatralizirala skulpture. Njena umetnost je živela v neposredni bližini nadmarionet Gordona Craiga. Pri Ivani gledamo odvisnost od gledališke resničnosti same, njeni nadmanekeni so nadmarionete čez-človeškega. Ivana Popović je postala nosilka procesualnega stroja navidezno manj vredne zvrsti (moda) znotraj druge umetniški zvrsti (gledališče). Nastopila je parazitska situacija, skladna s podobnimi akcijami in duhom časa devetdesetih let v hrvaški gledališki praksi (npr. Parazit teater s predstavo Art parazit, Nataša Stanić, Labin).

 

Sam sem priča, da je bilo to njeno zavestno, premišljeno dejanje v gledališki umetnosti. Na začetku je bila pri Ivani Popović pomembna odločitev, da se zaradi konceptualnega trika prikrito približa konceptualni umetnosti.

 

Metoda: vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!, jo je poponoma prevzela in jo do zadnjega dne potrjevala! Očetje je nikoli niso priznali za svojo hčer. Preskočila je tisto, kar je bilo nujno preskočiti: umetniškega dela se ne smeš dotakniti, ravno zato je za svoje delovanje uporabila gledališko umetnost. Ni pa dobesedno pristopila k zadnji umetniški metodi XX. stoletja: vse je potencialno digitalno. Z gledališčem Virus teater Michelangelo ni dobesedno razvijala digitalnih strategij, temveč je aktivirala digitalno obsedenost, napoved virusne destrukcije.        

 

O njeni umetnosti so pisale predvsem revije, ki poenostavljajo in opisujejo življenjske stile, manj pa revije o umetnosti. Ali ni to temeljni dokaz o njeni potopljenosti v avantgardno delovanje? Ni je določala metoda ready made, temveč metoda rendez-vous, srečanje - v dogodku, v pretoku časa.

 

Ivana Popović  je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ročnega dela, vedno je želela delati najbolje kot je zmogla, a vedno zavestno - slabo. Šele slabo ukrojeno in še slabše proizvedeno je postalo najlepše možno: Pogledaj kako je to loše iskrojeno, a još lošije sašiveno – a tako je lijepo! Ali kaj pove več od te izjave? Ni veščine, ni okusa, je samo lepota umetniške procesualnosti.

 

Vabim vas, da si ogledate posmrtno razstavo izjemne umetnice Ivane Popović v hrvaški prestolnici.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 2,849
02/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,418
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,648
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,794
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,466
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 957
07/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,746
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 793
09/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 786
10/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,536