Komentar
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih med državama med leti 1880 in 1956, ampak tudi zato, ker se je morala slovenska družina mojega očeta zaradi dogodkov po prvi svetovni vojni izseliti iz Trsta, in ker mi je moj oče razlagal, da se je bil pridružil partizanom, da bi se lahko po drugi svetovni vojni vrnil v slovenski (jugoslovanski) Trst.
22.02.2019 20:45
Piše:
Dimitrij Rupel
Ključne besede:
Italija
Trst
Mattarella
fojbe
Slovenija
Tajani
2. svetovna vojna
odnosi
poročilo
Avstrija
Jugoslavija
Foto: Quirinale
Z izgubo Trsta je Slovenija dobila zaprto morje med Ankaranom in Piranom, od koder je težko priti na odprto morje, česar se najbolj zavedajo Hrvati.
Ko je opisoval ravnanje jugoslovanskih komunističnih voditeljev in aktivistov po italijanski kapitulaciji in leta 1945, italijanski predsednik Mattarella (9. februarja 2019*) ni varčeval s težkimi besedami. Kot predsednik Italije je bil logično strožji do jugoslovanskega komunističnega kot do italijanskega fašističnega režima. V tej zvezi je treba objektivno oceniti tudi sveže (pa tradicionalne) izjave nekaterih slovenskih predstavnikov na račun Italijanov in fašizma. Zaskrbljujoče je, da se obuja retorika konfrontacije in obtoževanja, ki jo je poskusilo preseči znano Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije o slovensko-italijanskih odnosih med letoma 1880 in 1956, ki je bilo sicer objavljeno julija leta 2000 in za katero sem napisal uvod. Prav nič mi ni všeč, da je predsednik Pahor pred nekaj dnevi, ko je obiskal predsednika Evropskega parlamenta, domneval, da so Italijani prvič sprejeli to poročilo. Glede na to, da so pri njegovem nastanku sodelovali italijanski strokovnjaki (Bartole, Conetti) in glede na to, da je bilo uradno poslano italijanskemu ministru za zunanje zadeve, seveda ni mogoče reči, da je bil Tajanijev stik s tem poročilom nekakšna premiera. To poročilo je uravnovešeno kritično do fašističnih in komunističnih zločinov, čeprav so ti drugi sledili prvim. Mimogrede: Mattarella govori, da so se poboji odvijali na italijanskem ozemlju, čeprav so 1. maja 1945 Trst, ki je še danes v določeni meri slovensko mesto, zasedli partizani. Njihovega robatega in v nekaterih primerih nečloveškega ravnanja v 40 dneh zasedbe seveda ni mogoče opravičevati.
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik omenjenega uravnovešenega poročila, ampak tudi zato, ker se je morala slovenska družina mojega očeta zaradi dogodkov po prvi svetovni vojni izseliti iz Trsta in ker mi je moj oče razlagal, da se je bil pridružil partizanom, da bi se lahko po drugi svetovni vojni vrnil v slovenski (jugoslovanski) Trst.
Po drugi svetovni vojni so Slovence dokončno odslovili iz Trsta. Na neki način je bila nekoč Avstrija bolj prijazna do Slovencev kot Jugoslavija, da o Italiji ne govorim. Tako rekoč vsi Slovenci so živeli v eni državi in Trst je bil tudi slovensko mesto, pljuča Slovenije, kot bi rekla Tavčar in Cankar. Morda so se Slovenci v Trstu še bolje kot v Avstriji počutili v francoskih Ilirskih provincah (1809-1813), ki so bile seveda protiavstrijska oz. protinemška tvorba. Po prvi svetovni vojni so Slovenci pomagali Srbom ustanoviti Kraljevino, vendar so to plačali s tretjino etničnega ozemlja, predvsem z izgubo Trsta. Slovenija je imela dostop do morja le preko Hrvaške. Med drugo svetovno vojno so bili jugoslovanski (slovenski) komunisti najbolj navezani na Ruse, ki so osvobodili njihovo glavno mesto, sovražni pa so bili do Anglo-Američanov, ki so imeli v žepu tržaški ključ. Na pariški konferenci je Molotov (podpisnik pakta s Hitlerjem) Kardelju povedal, naj pozabi na Trst, pogajanja o Svobodnem tržaškem ozemlju pa so se godila v času Informbiroja, ko je Tito poskušal postati večji papež od Stalina. Churchillovo domislico s Trstom kot sedmo jugoslovansko republiko so menda odklonili slovenski revolucionarji. Z izgubo Trsta je Slovenija dobila zaprto morje med Ankaranom in Piranom, od koder je težko priti na odprto morje, česar se najbolj zavedajo Hrvati. Dostop do mednarodnih voda iz Trsta ne bi bil problem. Vprašanje je, kaj za Trst in Koper pomeni mečkanje z drugim tirom.
* Italijanski predsednik Mattarella je imel ta govor na Kvirinalu ob Dnevu spomina na žrtve fojb. Celoten govor je dostopen v italijanščini tukaj. (op. uredn.)