Komentar

Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih

Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih med državama med leti 1880 in 1956, ampak tudi zato, ker se je morala slovenska družina mojega očeta zaradi dogodkov po prvi svetovni vojni izseliti iz Trsta, in ker mi je moj oče razlagal, da se je bil pridružil partizanom, da bi se lahko po drugi svetovni vojni vrnil v slovenski (jugoslovanski) Trst.

22.02.2019 20:45
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Italija   Trst   Mattarella   fojbe   Slovenija   Tajani   2. svetovna vojna   odnosi   poročilo   Avstrija   Jugoslavija

Foto: Quirinale

Z izgubo Trsta je Slovenija dobila zaprto morje med Ankaranom in Piranom, od koder je težko priti na odprto morje, česar se najbolj zavedajo Hrvati.

Ko je opisoval ravnanje jugoslovanskih komunističnih voditeljev in aktivistov po italijanski kapitulaciji in leta 1945, italijanski predsednik Mattarella (9. februarja 2019*) ni varčeval s težkimi besedami. Kot predsednik Italije je bil logično strožji do jugoslovanskega komunističnega kot do italijanskega fašističnega režima. V tej zvezi je treba objektivno oceniti tudi sveže (pa tradicionalne) izjave nekaterih slovenskih predstavnikov na račun Italijanov in fašizma. Zaskrbljujoče je, da se obuja retorika konfrontacije in obtoževanja, ki jo je poskusilo preseči znano Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije o slovensko-italijanskih odnosih med letoma 1880 in 1956, ki je bilo sicer objavljeno julija leta 2000 in za katero sem napisal uvod. Prav nič mi ni všeč, da je predsednik Pahor pred nekaj dnevi, ko je obiskal predsednika Evropskega parlamenta, domneval, da so Italijani prvič sprejeli to poročilo. Glede na to, da so pri njegovem nastanku sodelovali italijanski strokovnjaki (Bartole, Conetti) in glede na to, da je bilo uradno poslano italijanskemu ministru za zunanje zadeve, seveda ni mogoče reči, da je bil Tajanijev stik s tem poročilom nekakšna premiera. To poročilo je uravnovešeno kritično do fašističnih in komunističnih zločinov, čeprav so ti drugi sledili prvim. Mimogrede: Mattarella govori, da so se poboji odvijali na italijanskem ozemlju, čeprav so 1. maja 1945 Trst, ki je še danes v določeni meri slovensko mesto, zasedli partizani. Njihovega robatega in v nekaterih primerih nečloveškega ravnanja v 40 dneh zasedbe seveda ni mogoče opravičevati.

 

Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik omenjenega uravnovešenega poročila, ampak tudi zato, ker se je morala slovenska družina mojega očeta zaradi dogodkov po prvi svetovni vojni izseliti iz Trsta in ker mi je moj oče razlagal, da se je bil pridružil partizanom, da bi se lahko po drugi svetovni vojni vrnil v slovenski (jugoslovanski) Trst.

 

Po drugi svetovni vojni so Slovence dokončno odslovili iz Trsta. Na neki način je bila nekoč Avstrija bolj prijazna do Slovencev kot Jugoslavija, da o Italiji ne govorim. Tako rekoč vsi Slovenci so živeli v eni državi in Trst je bil tudi slovensko mesto, pljuča Slovenije, kot bi rekla Tavčar in Cankar. Morda so se Slovenci v Trstu še bolje kot v Avstriji počutili v francoskih Ilirskih provincah (1809-1813), ki so bile seveda protiavstrijska oz. protinemška tvorba. Po prvi svetovni vojni so Slovenci pomagali Srbom ustanoviti Kraljevino, vendar so to plačali s tretjino etničnega ozemlja, predvsem z izgubo Trsta. Slovenija je imela dostop do morja le preko Hrvaške. Med drugo svetovno vojno so bili jugoslovanski (slovenski) komunisti najbolj navezani na Ruse, ki so osvobodili njihovo glavno mesto, sovražni pa so bili do Anglo-Američanov, ki so imeli v žepu tržaški ključ. Na pariški konferenci je Molotov (podpisnik pakta s Hitlerjem) Kardelju povedal, naj pozabi na Trst, pogajanja o Svobodnem tržaškem ozemlju pa so se godila v času Informbiroja, ko je Tito poskušal postati večji papež od Stalina. Churchillovo domislico s Trstom kot sedmo jugoslovansko republiko so menda odklonili slovenski revolucionarji. Z izgubo Trsta je Slovenija dobila zaprto morje med Ankaranom in Piranom, od koder je težko priti na odprto morje, česar se najbolj zavedajo Hrvati. Dostop do mednarodnih voda iz Trsta ne bi bil problem. Vprašanje je, kaj za Trst in Koper pomeni mečkanje z drugim tirom.

 

* Italijanski predsednik Mattarella je imel ta govor na Kvirinalu ob Dnevu spomina na žrtve fojb. Celoten govor je dostopen v italijanščini tukaj. (op. uredn.)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
9
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,781
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,937
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,554
04/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,337
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,162
06/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,483
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 927
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,282
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 955
10/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,840