Komentar

Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"

V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v času Sovjetske zveze Slovenija še ni bila država. To bi pustilo prazen prostor za špekulacije, ali ni vseeno bila vazalna država Jugoslavija? Cerar - podobno kot medijske avtoritete - nemara verjame, da Jugoslavija ni bila sovjetska vazalna država, kolega Hunt pa bi ga lahko prepričal o nasprotnem. Nerodnosti zunanjega ministra Cerarja in pomanjkanje strokovne podpore slovenski vladi pa so zgolj iztočnica za neko bolj daljnosežno in važnejšo razpravo. Vprašanje je namreč, ali drži Huntova domneva, da se je Slovenija "preobrazila v moderno evropsko demokracijo"

25.02.2019 19:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Jeremy Hunt   Miro Cerar   Slovenija   Velika Britanija   vazalstvo   Sovjetska zveza   Evropska unija   Jugoslavija

Foto: twitter

Britanski zunanji minister se je pri vazalstvu zmotil v imenu države, v komplimentu, ki je sledil, pa bi mu težko pritrdili. Namesto, da bi slavili začetek Slovenije kot mednarodnega in zgodovinskega subjekta, se - seveda ne sami, ampak skupaj z italijanskimi populisti - vračamo k iluzijam, zaradi katerih sta bila potrebna in ki sta jih zavrgla Evropska unija in Nato.

Aktualni slovenski zunanji minister Miro Cerar 21. februarja 2019 ni zamudil priložnosti, da bi molčal potem, ko je britanski zunanji minister Jeremy Hunt rekel: "Velika Britanija je zelo ponosna na preobrazbo Slovenije v zadnjih tridesetih letih. Gre za izjemno preobrazbo iz sovjetske vazalne države v moderno evropsko demokracijo." To, da je zamudil priložnost za ogorčen ugovor - v tem smislu, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država - so mediji Cerarju zamerili skoraj tako, kot so mu zamerili obotavljanje pri ugovoru zoper predsednika evropskega parlamenta Tajanija in dva najvišja dostojanstvenika Italije (Mattarello in Salvinija), ki so v zvezi s fojbami obsojali jugoslovanski in opravičevali italijanski režim. Cerar bi bil Italijanom zlahka vrnil milo za drago, ko bi jih spomnil na norosti fašizma ali vsaj na znano zgodovinsko-kulturno Poročilo iz leta 2000. Ugovor zoper poenostavitve britanskega kolega bi bil nekoliko težji. Cerar bi mu seveda lahko očital izročitev vojnih ujetnikov jugoslovanskim in sovjetskim zaveznikom leta 1945 (ki se je končala z zunajsodnimi poboji), vendar bi tak očitek kvečjemu potrdil Huntovo poenostavljanje. V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v času Sovjetske zveze Slovenija še ni bila država. To bi pustilo prazen prostor za špekulacije, ali ni vseeno bila vazalna država Jugoslavija? Cerar - podobno kot medijske avtoritete - nemara verjame, da Jugoslavija ni bila sovjetska vazalna država, kolega Hunt pa bi ga lahko prepričal o nasprotnem. Kako?

 

Britanski zunanji minister bi se najbrž predvsem skliceval na pomembno britansko avtoriteto, tj. na Winstona Churchilla, ki je leta 1946 v Fultonu rekel, da železna zavesa sega od Sczeczina do Trsta. Glede na to, da ima dobre svetovalce - ki jih Cerar po vsem videzu nima - bi Hunt lahko navedel še nekaj dejstev:

 

1. da so Protiimperialistično oz. Osvobodilno fronto slovenskega naroda ustanovili člani Društva prijateljev Sovjetske zveze,

 

2. da je glavno mesto Jugoslavije oktobra 1944 osvojila Rdeča armada,

 

3. da je Tito začel z zbiranjem privržencev neuvrščenega gibanja leta 1955 na pobudo Nikite Hruščova, ki se je - po konferenci v Bandungu - prestrašil, da bo takšno gibanje prevzela Kitajska;

 

4. da so po drugi svetovni vojni vsi jugoslovanski modeli, ukrepi in dokumenti do pičice natančno posnemali sovjetske modele, ukrepe in dokumente - od enopartijskega sistema, kulta osebnosti, pobojev ujetnikov in zatiranja Cerkve do koncentracijskih taborišč, zaporov, montiranih procesov, čistk (lustracije!) nacionalizacije, cenzure, kulturne politike itn. 

 

 

***

 

Nerodnosti zunanjega ministra Cerarja in pomanjkanje strokovne podpore slovenski vladi pa so zgolj iztočnica za neko bolj daljnosežno in važnejšo razpravo. Vprašanje je namreč, ali drži Huntova domneva, da se je Slovenija "preobrazila v moderno evropsko demokracijo"?

 

Najprej je mogoče ugotoviti, da sta Stalin in Sovjetska zveza po drugi svetovni vojni vsem satelitskim državam in tudi Jugoslaviji (katere prestolnico je bila leta 1944 zasedla Rdeča armada), obljubljala svobodne volitve in samoodločbo, neizpolnjene obljube pa so botrovale hladni vojni. Te - za demokratične države samoumevne - obljube so se izpolnile s petinštiridesetletno zamudo, leta 1990. V Sloveniji se je obdobje laži in vazalstva končalo med letoma 1990 in 1992. Ta čas je bil prelomen. To je bil vrhunski dogodek slovenske zgodovine. Z njim se ni končala vsa zgodovina, ampak gotovo se je končala zgodovina enopartijske diktature, zaprtega in pridušenega gospodarstva, revščine in splošnega primitivizma, o katerem obstajajo danes obširna dokazna gradiva. Vprašanje, ki si ga postavljamo trideset let po koncu te zgodovine, je zelo preprosto: ali znamo pravilno in dostojno oceniti zgodovinski prelom, konec hladne vojne, do katerega je prišlo leta 1990? In še naprej: ali se ocena o prelomu oz. koncu potrjuje danes?

 

K pisanju o teh rečeh me je poleg nerodnosti aktualnega zunanjega ministra pripravil akademski podvig nekdanjega slovenskega veleposlanika pri Evropski uniji, ki ga doslej še nihče ni dosegel ali presegel. Veleposlanik Igor Senčar je avtor obširne in podrobne doktorske disertacije o evropskih vrednotah, pri čemer se ukvarja tudi s pomanjkljivostmi evropske zunanje politike v primerih brexita, grexita in ukrajinsko-ruskih odnosov. Senčar obravnava tudi dileme in napovedi Evropske unije ob koncu hladne vojne. Iz njegove obravnave je - šele - mogoče razumeti, kako velikanske so bile geopolitične spremembe po letu 1989, s kakšnimi izzivi so se srečevale in kako težko so se uresničevale. Senčar omenja ameriškega predsednika Georgea Busha starejšega. Ta je leta 1989 v Mainzu uporabil sintagmo, ki jo je pozneje navedla tudi pariška listina OVSE "Za novo Evropo": celovita in svobodna Evropa, ki je v miru sama s seboj. Senčar poleg Busha omenja tudi Gorbačova, ki je z govorom Evropa kot skupni dom prvi resno poskusil uveljaviti Sovjetsko zvezo kot evropsko državo. Pisec teh vrstic je bil (decembra 1992) navzoč pri dveh govorih poznejšega ruskega ministra za zunanje zadeve Andreja Kozireva: prvi je nakazoval azijsko, drugi pa evropsko prihodnost Rusije. Kaj se je zgodilo z vsem tem političnim kapitalom, vidimo pri Putinovih posegih v Ukrajini.

 

Med najvažnejšimi ugotovitvami omenjene disertacije, ki bo prelomno dejanje za slovensko mednarodno-pravno in za teorijo mednarodnih odnosov, je ugotovitev najnovejšega pešanja evropske državotvorne drznosti in evro-atlantske miselnosti, ki se kaže na primeru Krima in Ukrajine, na žalost pa tudi v slovenski zunanji politiki. Ta politika - kot kažejo nekatere brezbrižnosti v zvezi s sankcijami zoper Rusijo zaradi Krima in razprave o Venezueli - ne gradi na izročilu konca hladne vojne in slovenske osamosvojitve, ampak prav na miselnosti hladne vojne.

 

In za to gre. Britanski zunanji minister se je pri vazalstvu zmotil v imenu države, v komplimentu, ki je sledil, pa bi mu težko pritrdili. Namesto, da bi slavili začetek Slovenije kot mednarodnega in zgodovinskega subjekta, se - seveda ne sami, ampak skupaj z italijanskimi populisti - vračamo k iluzijam, zaradi katerih sta bila potrebna in ki sta jih zavrgla Evropska unija in Nato.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
9
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
19
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
17
20.02.2019 23:10
Ob peti obletnici ruske invazije na Krim Pavlo Klimkin razčlenjuje mit o tem, da naj bi bil ta polotok od nekdaj ruski . V ... Več.
Piše: Pavlo Klimkin
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,746
02/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,738
03/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,047
04/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,321
05/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,621
06/
Dosje Venezuela: V ozadju je res nafta, a gre tudi za geostrateško bitko med Američani in Rusi
Igor Mekina
Ogledov: 1,385
07/
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
Bine Kordež
Ogledov: 1,735
08/
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
Peter Golob
Ogledov: 1,467
09/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,142
10/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 929