Razkrivamo

Éric Vuillard, Dnevni red: Tajni sestanek (1)

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo prvi del zgodbe francoskega režiserja in pisateja Erica Vuillarda. Po mnenju britanskega časnika The Guardian gre za "temeljito in očarljivo delo, ki združuje črno komedijo in politično katastrofo". Dnevni red (L'Ordre du Jour) je pripoved o Hitlerjevem vzponu na oblast. Avtor se loti Hitlerjevih prvih zunanjepolitičnih potez, denimo priključitve Avstrije, prične pa se s kultnim sestankom 24 nemških industrialcv, ki so se bili pripravljeni podrediti novemu Voditelju in Stranki.

01.03.2019 22:45
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Éric Vuillard   Adolf Hitler   Nemčija   industrialci   Reichstag   Opel   Siemens

Sonce je mrzla zvezda. Njegovo srce ledeno trnje. Njegova svetloba neusmiljena. Februarja so drevesa mrtva, reka okamenela, kot da izvir ne bruha več vode in je morje ne more več požirati. Čas se je zakrknil vase. Zjutraj nobenega šuma, nobenega ptičjega petja, ničesar. Potem pa na lepem avto, nato še eden in nenadoma koraki, silhuete, ki jih ni moč videti. Vodja predstave je trikrat udaril ob tla, vendar se zastor ni dvignil.

 

Ponedeljek je, mesto migeta za svojim meglenim zaslonom. Ljudje kot vsak drug dan hite v službo, sedajo na tramvaj, na avtobus, skušajo se zmuzniti na gornjo ploščad in potem v strupenem mrazu dremajo naprej. Toda dvajseti februar tega leta ni bil običajen dan. Čeravno večina preživlja dopoldne ob delu, zazibana v sladko in spodobno laž zaposlitve, ponavljajoč drobne kretnje, v katerih se skriva nema, všečna resnica in v katerih se vsa veličastna zgodba naših življenj zgošča v marljivo pantomimo. In tako je spokojno, običajno minil dan. In medtem ko so mali ljudje križarili med domom in tovarno, med tržnico in majhnim dvoriščem, kjer obešajo perilo, in potem, zvečer, med pisarno in krčmo in se nazadnje ponovno vračali domov, so daleč stran od vestnega in marljivega garanja, daleč proč od družinskega življenja, pred neko palačo na bregu Spreeja [1] iz avtomobilov izstopali imenitni gospodje. S ponižnim poklonom so jim odprli vrata, izstopili so iz svojih velikih črnih limuzin in se drug za drugim napotili pod masivnimi stebri iz peščenca.

 

Štiriindvajset jih je bilo, med mrtvimi drevesi na rečnem bregu, štiriindvajset črnih, kostanjevih ali svetlo rjavih plaščev, štiriindvajset parov z volno podloženih ramen, štiriindvajset tridelnih oblek in enako število hlač s sponkami in širokimi zavihi. Sence so zdrsnile skozi veliko preddverje palače predsednika skupščine; kmalu ne bo nobene skupščine več, nobenega predsednika več, in čez nekaj let tudi zgradbe parlamenta ne bo več, le še kup kadečih se ruševin.

 

A ta hip se napol dvigne štiriindvajset polstenih klobukov in pokaže se štiriindvajset plešastih lobanj ali belolasih vencev. Preden stopijo na prizorišče, si dostojanstveno podajo roke. Sami častitljivi patriciji so se zbrali v velikem preddverju; šaljivo in spoštljivo kramljajo med seboj; videti je, kot bi prisostvovali plahim, malce zapetim začetkom vrtne zabave.

 

Štiriindvajset silhuet se skrbno pazeč na vsak korak nameri po prvem izmed nizov zaporednih stopnišč, drugega za drugim požirajo presledke med stopnicami, vsake toliko si odpočijejo, da bi ne preobremenili ostarelih src, z rokami se oprijemljejo bakrenih letev in se vzpenjajo z napol zaprtimi očmi, ne da bi se ozrli po elegantni stebričasti ograji ali obokih, kot bi plezali na nevidno kopico odpadlega listja. Skozi majhen vhod jih odpeljejo na desno, tam pa, po nekaj korakih po šahovsko vzorčastem podu, premerijo še kakih trideset stopnic, ki vodijo v drugo nadstropje. Ne vem sicer, kdo je hodil prvi v povorki, pa saj niti ni važno, zakaj vsa štiriindvajseterica ravna enako, hodi po isti poti, zavije na desno okrog stopniščnega jaška, dokler slednjič na levi strani, kjer širom zazevajo nihajna vrata, ne vstopi v sprejemnico.

 

Pravijo, da si literatura lahko dovoli vse. Lahko bi jih potemtakem po mili volji pustil, da se do onemoglosti vrtijo po Penrosejevem stopnišču [2], nikoli več se ne bi povzpeli ali sestopili, nenehno bi se vzpenjali in spuščali hkrati. In res nam knjige pogosto puščajo tak vtis. Čas besedja, najsi bo trden ali tekoč, neprebojen ali naježen, gost, razvlečen ali zrnat, pač otrdi, okameni vsakršno gibanje. Naši junaki so se kot v začaranem gradu znašli za vekomaj ujeti v palači. Takoj po vstopu jih je oplazila strela in jih spremenila v toge kamnite gmote. Vrata so odprta in zaprta hkrati, podboji so obrabljeni, izpuljeni, uničeni ali prebarvani. Stopniščni jašek se sicer blešči, vendar je prazen, lestenec sije, vendar je mrtev. Smo v vseh časih obenem. Albert Vögler [3] se povzpne do prvega stopniščnega presledka in si ves zasopel in moker od potu otipa zamenljivi ovratnik, obide ga rahla vrtoglavica. Pod velikim pozlačenim lampijonom, ki osvetljuje stopniščni rameni, si popravi telovnik, odpne gumb in razrahlja ovratnik. Mogoče tudi Gustav Krupp [4] nekoliko postane na podestu in, malce pokroviteljski na stara leta, Albertu privošči sočutno besedo, mu skratka pokaže kanček solidarnosti. Nato Gustav nadaljuje pot, Albert Vögler pa še za hip obstane, sam pod lestencem, velikansko pozlačeno rastlino z neznansko kroglo svetlobe v sredini.

 

Nazadnje vstopijo v majhno sprejemnico. Wolf-Dietrich, zasebni tajnik Carla von Siemensa [5], še na kratko postoji ob okenskih vratih in se s pogledom počasi sprehodi po tanki plasti ivja, ki prekriva balkon. Za hip se umakne v kuhinjo za goste, pohajkuje med balami bombaža. In medtem ko drugi kramljajo in smodijo cigare, čenčajo o likerju ali o krznenem plašču, ta ima raje blag okus, onemu so bolj všeč začinjene jedi, vsi pa se navdušujejo nad orjaškimi premeri koštrunjih krač, medtem ko torej raztreseno vrtijo zlate prstane iz najfinejšega zlata, on, Wolf-Dietrich, sanjari ob oknu, poplesuje med golimi vejami in pluje po Spreeju.

 

Nekaj korakov proč Wilhelm von Opel [6] občudujoč krhke mavčne figurice, ki krasijo strop, dviguje in spušča svoja debela okrogla očala. Tudi njegov rod prihaja iz pradavnine, z majhne zemljiške posesti v okrožju Braubach, od koder so se naglo povzpeli s kopičenjem blaga in fasciklov, položajev in služb najprej kot sodniki, potem kot župani, vse do trenutka, ko je Adam – plod zavozlanega materinega drobovja, ki je v sebi združil vse veščine in zvijače ključavničarskega poklica –, iznašel sijajen šivalni stroj, ki je pomenil pravi začetek družinskega razcveta. Čeprav v resnici ni izumil ničesar. Zaposlil se je bil pri nekem tovarnarju, bistro gledal okrog sebe, se rad trkal po prsih in nato malce izboljšal dobro utečen izdelek. Poročil se je s Sophie Scheller, ki mu je v zakon prinesla bogato doto, in po njej imenoval svoj prvi šivalnik. Odtlej je proizvodnja samo še rasla. Trajalo je nekaj let, preden je šivalni stroj prešel v občo rabo, ujel naraščajočo krivuljo časa in ljudem zlezel pod kožo. Njegovi pravi izumitelji so ga iznašli nekoliko prezgodaj. Ko je šivalni stroj postal uspešnica, se je Adam Opel posvetil dvokolesu. Neke noči pa je skozi priprta vrata pritaval skrivnosten glas; Adama je zazeblo, hudo zazeblo pri srcu. Pa niso prišli izumitelji šivalnega stroja terjat avtorske pravice, niso njegovi delavci zahtevali deleža pri dobičku, bil je sam Bog, ki je zahteval njegovo dušo; moral mu jo je izročiti.

 

Vendar pa podjetja ne umro tako kot ljudje. To so skrivnostni organizmi, ki nikoli ne preminejo. Znamka Opel je še naprej pridno prodajala bicikle in kasneje tudi avtomobile. Ob ustanoviteljevi smrti je tvrdka štela že tisoč petsto zaposlenih. Nenehno je rasla in rasla. Podjetje je bitje, pri katerem se vsa kri steka v glavo. Takemu bitju pravimo moralno bitje. Njegovo življenje traja veliko dlje od našega. Zato je tega dvajsetega februarja, ko Wilhelm meditira v majhnem salonu palače predsednika Reichstaga [7], družba Opel že častitljiva stara dama. Danes je imperij znotraj drugega imperija in ima komaj še kakšno zvezo s šivalnimi stroji starega Adama. In čeravno je družba Opel zelo bogata stara dama, je vendarle že tako stara, da je skoraj ni več opaziti, nekako se je zlila s krajino. Danes je družba Opel veliko starejša kot prenekatera država, starejša kot Libanon, starejša kot sama Nemčija, starejša kot večina afriških držav, starejša celo od Butana, kamor so se bili zatekli bogovi, da bi se skrili za oblaki.

 

 

(1) Spree, reka, ki teče skozi Saško, Brandenburg in Berlin.

(2) Penrosejevo stopnišče je "nemogoča zgradba" v obliki stopnišča, ki jo je leta 1958 zasnoval britanski genetik Lionel Penrose; stavba temelji na Penrosejevem trikotniku, ki ga je zasnoval njegov sin, fizik in matematik Roger Penrose. Penrosejevo stopnišče je dvodimenzionalni prikaz stopnišča s štirimi zavoji na desno, ki vselej pripeljejo do izhodiščne točke. V običajni predstavi stopnice tvorijo kolobar ali obroč, ki se nenehno povrača vase (kot uroboros) in terja nenehno vzpenjanje (ali spuščanje, pač glede na smer kroženja), zato se zdi, kot da stopnišče nima ne najvišje ne najnižje točke. Režiser Jean-Jacques Annaud je v filmu Ime rože (po istoimenskem romanu Umberta Eca) Penrosejevo stopnišče prikazal kot labirint srednjeveške opatijske knjižnice.

(3) Albert Vögler (1877–1945), nemški politik, industrialec in podjetnik (Vereinigte Stahlwerke AG), soustanovitelj Nemške ljudske stranke (DVP) v Weimarski republiki, pomemben proizvajalec streliva za nemško vojsko v drugi svetovni vojni. Od leta 1932 je odkrito finančno podpiral nacistično stranko; da bi se izognil aretaciji s strani ameriških vojakov, je 14. aprila 1945 naredil samomor.

(4) Gustav Krupp von Bohlen und Halbach (1870–1950), med letoma 1909 in 1941 vodja železarskega koncerna Friedrich Krupp AG; s sinom Alfriedom sta med prvo in drugo svetovno vojno oskrbovala nemški vojni stroj z orožjem in industrijsko opremo, od vlakov, avtomobilov, ladij, podmornic do tankov, mitraljezov, havbic in topov. Zaradi senilnosti in bolezni se je izognil sojenju pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v Nürnbergu.

(5) Carl Friedrich von Siemens (1872–1941), nemški podjetnik in politik. Po prvi svetovni vojni je znova postavil na noge družinsko podjetje Siemens&Halske AG (današnji Siemens AG). Pred smrtjo je bil nadzornik državnih železnic v Reichstagu.

(6) Wilhelm von Opel (1871–1948), eden od ustanoviteljev avtomobilske dinastije Opel. Leta 1933 se je pridružil nacionalsocialistični stranki, finančno je izdatno podpiral SS. Leta 1947 je bil na enem od denacifikacijskih procesov v Zahodni Nemčiji zaradi sodelovanja z režimom obsojen na visoko denarno kazen.

(7) Reichstag, stavba in naziv nemškega parlamenta (državnega zbora) v Berlinu. Ime (cesarski zbor) prihaja še iz časov Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti; stavba je bila zgrajena leta 1894 kot sedež cesarskega zbora nemškega cesarstva in je kasneje služila kot sedež državnega zbora v Weimarski republiki. Leta 1933 so jo dali nacisti požgati.

 

Iz francoščine prevedel Jaroslav Skrušný.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
0
20.03.2019 20:00
Manj kot tri mesece pred evropskimi volitvami je nekdanji poslanec v Strasbourgu Philippe de Villiers razburkal mednarodno ... Več.
Piše: Uredništvo
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
16
18.03.2019 00:14
Milan Kučan ni le najvplivnejša figura slovenske levice, pač pa tudi politik z daleč največjo avtoriteto med člani Zveze borcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
2
15.03.2019 20:00
Okrog enajstih dopoldne, po nekaj odžebranih vljudnostih, se za avstrijskim kanclerjem zapro vrataHitlerjevepisarne. In začne se ... Več.
Piše: Uredništvo
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
7
15.03.2019 00:01
Zamejski Slovenec Marko Bidovec, potomec Ferda Bidovca, enega izmed ustreljenih tigrovcev v Bazovici, se že leta in leta bori za ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
0
14.03.2019 18:00
Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič nam je posredovala besedilo popravka članka z naslovom Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Venezuela: V ozadju je res nafta, a gre tudi za geostrateško bitko med Američani in Rusi
10
11.03.2019 19:00
Dogajanje v Venezueli se v ameriških in večini evropskih vodilnih medijev te dni opisuje v črno-beli tehniki; gre za še en ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Vljudnostni obisk (2)
2
09.03.2019 19:14
Neki temačen nagib nas je izročil sovražniku v roke, trpne in polne strahu. Odtlej naši zgodovinski učbeniki premlevajo grozljiv ... Več.
Piše: Uredništvo
"Ko slišim, da ima učitelj vedno prav in da ima ravnatelj zadnjo besedo, se naježim"
4
04.03.2019 23:07
Biti učitelj je veliko več kot samo služba. Pogosto slišimo, da je biti učitelj poslanstvo, za katerega moraš biti poklican. Kot ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
9
13.02.2019 22:55
Tanja Muha (SMC), direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), je podpisovala odločbe, v katerih je ta ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič poziva evropske poslance, naj proti Sloveniji sprožijo "atomsko bombo" oziroma zloglasni 7. člen!
12
11.02.2019 19:00
8. februarja je Vili Kovačič vsem 750 poslancem Evropskega parlamenta, predsedniku Evropske investicijske banke, evropski ... Več.
Piše: Uredništvo
Diagnoza: Anafilaktični šok (Javno pismo ministrstvu za zdravje in ZZZS)
7
11.02.2019 11:03
Po državnem kulturnem prazniku si dovolimo nekaj prešernega zaleta pri oceni trenutnih razmer v slovenskem zdravstvu. Slovensko ... Več.
Piše: Igor Muževič
537 milijonov evrov presežka: Zakaj proračunska gibanja niso še ugodnejša?
1
10.02.2019 23:53
Letošnji proračunski rezultat bo celo višji od lanskih, tudi brez enkratnih proračunskih prihodkov, kot smo imeli lansko leto. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Čudežni diplomat Erik Kopač: Od partijskega sekretarja in Cerarjevega svetovalca, do podjetnika iz Spodnjih Pirnič in bodočega slovenskega veleposlanika pri zvezi NATO
8
05.02.2019 22:59
Vlada Marjana Šarca je na zadnji januarski seji presenetljivo podala soglasje k imenovanju Erika Kopača za veleposlanika pri ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev
1
05.02.2019 00:23
Vezano na članek z naslovom Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruska ruleta: po pisatelju z brzostrelko k nam prihaja baletnik z vtetoviranim Putinom na prsih
11
28.01.2019 22:00
Komaj se je polegel prah po obisku kontroverznega ruskega pisatelja Zaharja Prilepina na ljubljanskem knjižnem sejmu, že v ... Več.
Piše: Uredništvo
Saga o šestih hotelih: Jamnikovi fantje nadaljujejo krvavi boj za slovenski turizem
4
24.01.2019 21:30
Medtem ko je bitka za nakup šestih portoroških hotelov v lasti prezadolženega Istrabenz turizma vse bolj vroča, se vse bolj ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Slovenija Koromandija? Obeta se nam rekordni proračunski presežek v višini 1.7 % BDP
9
22.01.2019 23:07
Lahko letos objektivno pričakujemo okoli1,7 milijardeevrov primarnega presežka (3,5 % BDP), kar je seveda daleč najboljši ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenski državni holding spet vznemirja: Koliko stane stolček predsednice uprave Lidije Glavine?
4
21.01.2019 23:00
Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) bo jutri morda odločal o usodi predsedice uprave Lidije Glavine, ki je že od ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
6
17.01.2019 23:00
Pred letošnjimi volitvami v Evropski parlament, ki bodo v Sloveniji v nedeljo, 26. maja, je že čutiti napetost med tremi ... Več.
Piše: Uredništvo
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
10
16.01.2019 23:12
Nemški jezikoslovec Peter Eisenberg je avtor odličnega eseja o tem, kako narediti ženske v jeziku vidnejše. Se moramo v ta namen ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,746
02/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,737
03/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,044
04/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,321
05/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,621
06/
Dosje Venezuela: V ozadju je res nafta, a gre tudi za geostrateško bitko med Američani in Rusi
Igor Mekina
Ogledov: 1,385
07/
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
Peter Golob
Ogledov: 1,465
08/
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
Bine Kordež
Ogledov: 1,734
09/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,138
10/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 929