Komentar

Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi

Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln zauma. S svojim očesom usmerja svojo umetniško avtentičnost: je eden redkih, ki snema, režira in montira svoje filme. Medtem, ko gleda skozi objektiv in snema kader, za svoje filmske tovariše vnaprej montira sekvenco, ko snema kader za svoj film, v kameri že montira ideje naslednjega filma.

02.03.2019 22:51
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Karpo Godina   Splav Meduze   film   Théodore Géricault   Želimir Žilnik   Viba film

Foto: Mediaspeed

Karpo Godina s svojo avantgardistično občutljivostjo postopoma odstranjuje optimistične projekcije resničnosti, zato pa vse, kar proizvede v obliki filma, spodbuja našo evforijo in smeh.

Avantgardistična tavtologija, povzeta po elektronski pošti: "Kljub temu, da živčevje meduze sestavlja le enostavna mreža nevronov, so meduze izjemno učinkoviti plavalci, saj izkoriščajo prožnost svojih tkiv in vodne vrtince, da pridobijo nazaj del energije vsakega krčenja. Po merilu porabe energije glede na hitrost premikanja so najučinkovitejše plavalke med vsemi živalmi." Če to ne bi bil komenatar o umetnini in umetniku, bi lahko bilo zgodovinsko poročilo o prelomnem času, ko je Karpo Godina leta 1980 montiral svoj prvi igrani film Splav meduze. V času priprav na film in med samim snemanjem je umiral in umrl avtokrat, ki je dobil kodno ime po pištoli TT.

 

Vstopimo naravnost v sredico komentarja: Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln zauma. S svojim očesom usmerja svojo umetniško avtentičnost: je eden redkih, ki snema, režira in montira svoje filme. Medtem, ko gleda skozi objektiv in snema kader, za svoje filmske tovariše vnaprej montira sekvenco, ko snema kader za svoj film, v kameri že montira ideje naslednjega filma. V vseh svoji filmskih legah je meta-montažer.

 

Premaknimo se iz klasično-konceptualističnega časa (Rani radovi, režija Želimir Žilnik, kamera in montaža Karpo Godina, 1971, Zlati medved, Berlin) v svet postmodernističnega časa, ki je že zdavnaj za nami, v neposredno bližino filma Splav meduze (1980)!

 

Današnji komentar je posvečen umetnosti, kjer je v ospredju - montaža. Ne le filmska, temveč umetniška montaža nasploh. Karpo Godina je bil ves čas v neposredni bližini človeka, ki se je natančno zavedal moči atraktorske montaže. To je bil famozni scenarist, prevajalec, teoretik, dramaturg, supervizor Branko Vučičević. Drugi mož, ki se nahaja te dni v bližini Karpa Godine, je mož s posebnimi znanji, mož iz čisto drugega časa, to je famozni Dejan Kršić, projektant umetniške projekcije - Nova Evropa. Dejan Kršić je eden tistih, ki se natančno zaveda lepote atraktorske montaže. Te dni pripravlja kapitalno knjigo o umetnini-filmu Splav meduze. Današnji komentar o Karpu Godini in filmu Splav meduze je posvečen tudi njima!

 

Elektronska pošta: na straneh 241, 242, 243 v Kršićevi knjigi je Brankova varianta o drstenju Meduze. Lp, GK. 

 

Lp KG, II.: Oplojeno jajčece se razvije v ličinko, ki se pritrdi kot polip in nespolno tvori nove polipe, ob ustreznih razmerah začne tvoriti meduze. Te prosto plavajo okrog in ko dosežejo spolno zrelost, pričnejo izločati spolne celice. Krog se tako zaključi.

 

Montaža je fantastično umetniško sredstvo, mikronsko stičišče kronosa izhajajoče iz zaporedja kadrov, ki so lahko linearno ali nelinearno razporejeni. Umetnine najpogosteje sledijo notranji ali atraktorski montaži.

 

Zakaj sovražite Zenitizem? Ker je nov in aktiven? Kdor je proti Zenitizmu ali laže ali pa je idiot!

 

 

Théodore Géricault, Splav Meduze

 

 

Vstopimo naravnost v sredico: Karpo Godina sledi atraktorski montaži. Šele meta-montaža razjasni smisel filmskega jezika. Ona je tista, ki omogči filmu, da je ves filmski. Karpo Godina atraktira filmski kader, drastično plasti bližnje in divje asociacije. Če pogledamo v filmski jezik Karpa Godine, bi lahko izluščili definicijo filmske režije: Film je umetnost meta-montaže! Pozor, kamera teče, druga ponovitev: v filmski produkciji, v umetnosti filma, se redko zgodi, da se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi, pri Karpu Godini se.

 

Film Splav meduze je tekstura, ki me je in me bo verjetno do konca svojih dni vznemirjala: kaže mi, v kakšnem scefranem svetu živim. Splav meduze je film, ki tematizira umetnost in umetnike, ki izumljajo kozmopolitsko umetnost sredi balkanske palanke, sredi svetega Ligojna. Splav meduze tematizira kozmopolitsko umetnost protagonistov X1, X2 in X3. Da! To so bili umetniki, ki so se pustili izrabiti, da anonimni zgradijo nov svet! Film je omogočila davnega leta 1979 dramaturška skupina Viba filma v zasedbi Goran Schmidt, Drago Jančar in Aleksander Zorn.

 

Vas je blatna, kmetje verjamejo v vamiprje!

 

V Splavu meduze je vse verodostojno, evforično, polno umetniške želje, ki jo vidimo v emancipiranih učiteljicah v eni od banovin SHS, istočasno pa gledamo surovo Balkanijo. V filmu gledamo barbarogenije! Čeprav nas Splav meduze ne približa resničnosti nas približa bodočniški umetnosti. Nenehno presega faktografijo s fotografijo, z lepoto zmontirane fotografije.

 

Kdo prihaja? Nov čas prihaja in nove fotografije!

 

Film tematizira Ljubomirja Micića (Mišić) in njegovo avantgardsitično zenitistično tovarišijo, tematizira balkanskega umetnika bodočnika. Film žarči življenje umetnika avantgardista, medtem ko so umetniki avantgardisti na umetniški turneji, so na begu od stvarnosti. Film ukinja psihološko motiviranost protagonistov. Podobno kot umetniško gibanje ukinjaja v svojih umetninah psihološke motivacije. Sami delujejo antipsihološko. Zaradi različnih pobud se na izjemen način prelivajo v filmski kader, zato je v filmu vse izjemno.

        Kljub temu, da gradi Karpo Godina filmsko pripoved s pomočjo atraktorske montaže, se ne more upreti temu, da kader kompozicijsko organizira. Protagonisti X1, X2 in X3, se v pripovednem času ozavestijo in z distance doživljajo svoj notranji izraz. Ne umikajo se več v svojo umetniškost - poze, temveč sami sebe, svojo dramo zmontirajo v filmsko konstrukcijo. 

 

Še enkrat bom poskusil opisati razliko med konstrukcijo in kompozicijo v umetnosti. Konstrukcija kadra se sproži z notranjo ali atraktorsko montažo, kompozicija pa se organizira v samem kadru ali ritmu sekvence. Konec poskusa! 

 

Svoboda ali strip! Svoboda ali strip? Kakšna je razlika?  

 

Kadri so izpolnjeni s citatnostjo in z najvišjo stopnjo duhovne vertikalizacije. Kadri in skevence so navkljub citatni determiniranosti pri Karpu osvobojeni od oblike. Oblika nikoli ne razčloveči vsebine. Protagonisti živijo svoje življenje v notranji montaži. To je tisti trenutek, ko se umetnik-konstruktor v montaži razveseli montažnega spoja vse do neba!

 

Moja projekcija: kino avditorij je potrebno popolnoma odmakniti od resničnosti, šele tako lahko posamičen gledalec vstopi v očiščen prostor, kjer zasluti svet osvobajajoče anarhije. Avditorij prepozna v meta-montaži osvobajajočo spojino. Tako mu ni potrebno prevzeti vzvoda realne moči, istočasno pa se lahko anarhično zoprstavi ideologiji stvarnosti. 

 

Projekcija Splava meduze: že v naslednjem hipu vdre v igrani film dokumentaren film, ki atraktira avditorij s potujitvijo od filmske iluzije.

 

Lp GK III.: Krog se tako zaključi. Pri različnih skupinah ožigalkarjev je z evolucijo prišlo do sprememb v življenjskem krogu, odvisno od pogojev v okolju in strategije preživetja. Pri klobučnjakih meduza močno prevladuje, tako po dolgoživosti kot po velikosti. Polipi kubomeduz ne brstijo, temveč se neposredno preobrazijo v meduze. 

 

LpGK IV.: Splav Meduze (Brodolomnici s fregate Meduza) je remek-delo slikarja Theodorea Gericaulta, ki vsebuje resnični motiv brodoloma bojne ladje Meduza. Slika je bila prvič razstavljena na pariškem Salonu leta 1818. Sliko danes razumemo kot proto-romantično koordinato.

 

Karpo Godina s svojo avantgardistično občutljivostjo postopoma odstranjuje optimistične projekcije resničnosti, zato pa vse, kar proizvede v obliki filma, spodbuja našo evforijo in smeh.

 

Lp GK V.: Walter Benjamin v Moskvi! Karpo Godina v New Yorku v Momi! Na tem mestu bi lahko nastopil lep konec. Lep pozdrav, Karpo Godina!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
9
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
19
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
17
20.02.2019 23:10
Ob peti obletnici ruske invazije na Krim Pavlo Klimkin razčlenjuje mit o tem, da naj bi bil ta polotok od nekdaj ruski . V ... Več.
Piše: Pavlo Klimkin
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,746
02/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,737
03/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,044
04/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,321
05/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,621
06/
Dosje Venezuela: V ozadju je res nafta, a gre tudi za geostrateško bitko med Američani in Rusi
Igor Mekina
Ogledov: 1,385
07/
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
Peter Golob
Ogledov: 1,465
08/
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
Bine Kordež
Ogledov: 1,734
09/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,138
10/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 929