Komentar

Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen

Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne razbremenitve pri obdavčitvi dela. To je izhodišče, kjer pa mora nato odgovorno nastopiti politika. Politična odločitev je namreč, kako porazdeliti teh 30 evrov višji neto prejemek mesečno med zaposlene. Možnost je vsem enako, ali pa enim več in drugim manj.

07.03.2019 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Ministrstvo za finance   davki   proračun   dohodnina   regres   plače

Fotomontaža: portal+

Ves "cirkus" z davčno reformo je torej glede dohodninske lestvice pravzaprav samo popravek tega, kar nismo izvajali zadnja tri leta z opustitvijo revalorizacije. Prejemniki nižji plač so celo na slabšem.

Pred dnevi smo na mizo dobili osnutek predloga davčnih sprememb oz. davčne reforme. Ministrstvo za finance želi s predlogi izboljšati predvsem položaj zaposlenih in sicer tretjega dohodninskega oziroma "najproduktivnejšega" davčnega razreda, kot smo lahko slišali v pojasnilih. Davčno razbremenitev dela naj bi deloma pokrili z nekaj večjo obremenitvijo kapitala, deloma pa z boljšim pobiranjem davčnih obveznosti.

 

Popravki davčne obremenitve dela izhajajo iz splošno sprejete predpostavke, da je delo pri nas bistveno preveč obdavčeno glede na kapital. Natančnejše primerjave z drugimi državami Evropske unije kažejo, da temu ni ravno tako. Seveda so države s precej nižjo obdavčitvijo dela, a tudi države z bistveno višjo in bolj progresivno, medtem ko smo mi približno v sredini. Drži pa, da je obdavčitev dobičkov podjetij pri nas v povprečju kar nekaj nižja, kot to velja za večino drugih držav. A to velja za povprečno obremenitev. Približno polovico podjetij pravzaprav plačuje davek po stopnji, ki je značilna tudi za davčne obremenitve dobička v EU, povprečje pa znižuje druga polovica podjetij, ki zaradi visokih olajšav davka praktično ne plačuje ali samo nekje do 15-odstotne stopnje. Zaradi tega bi morali obremeniti predvsem tiste z nizko stopnjo. Ni prav, da na dodatno obremenimo tiste, ki davek že danes plačujejo po normalni stopnji, ker drugi koristijo visoke ugodnosti, ki jih nudi zakon.

 

Drug vidik pri razpravi o višini davčne obremenitve dela pa je zavedanje, da je tudi plačilo davkov v bistvu izplačilo posamezniku za vse javne storitve, ki jih zagotavljamo preko državne blagajne, od zdravstvenega zavarovanja, pokojnin, bolniških, porodniške, vrtcev, prevozov v šolo ... Kakor sicer vedno lahko najdemo sto razlogov in pripomb na delovanje državne birokracije, primerjave z EU kažejo, da večji obseg zbranih davkov praviloma pomeni tudi večji obseg storitev, ki jih dobimo od države in to na solidarnosten način. Zavzemanje za nižje plačilo davkov od plač pomeni dejansko zavzemanje za nižje plačilo ljudem za javne storitve oz. za nižji nivo javnih storitev. Zato je za celotni standard ljudi ključna bruto plača.

 

To so nesporna dejstva, ki jih moramo upoštevati pri odločitvah o popravkih davčne ureditve. Ker pa je višina davkov na delo vseeno relativno visoka, se mi zdi prav, da delo davčno nekoliko razbremenimo, obremenimo pa kapital v delu, kjer se plačujejo res nizki davki. Seveda pa je obseg teh sprememb oz. prenosa davčne obremenitve omejen. Lahko se pogovarjamo o 200, mogoče tudi 300 milijonih, kar pomeni do npr. 30 evrov povprečno na zaposlenega mesečno in to je verjetno zgornji limit. Vsaka drugačna pričakovanja so popolnoma nerealna, če želimo zadržati življenjski standard in nivo javnih storitev, kot jih imamo.

 

Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne razbremenitve pri obdavčitvi dela. To je izhodišče, kjer pa mora nato odgovorno nastopiti politika. Politična odločitev je namreč, kako porazdeliti teh 30 evrov višji neto prejemek mesečno med zaposlene. Možnost je vsem enako, ali pa enim več in drugim manj. Na žalost je tudi tokrat ministrstvo prišlo na dan z novo dohodninsko lestvico (ki seveda nikomur nič ne pomeni), konkretnih podatkov o višini manjših davkov glede na višino plače pa skoraj ne zasledimo. Politika mora namreč odkrito povedati, kako bi to razdelili, ministrstvo pa potem pripraviti ustrezne spremembe zakonodaje.

 

Če predlog ministra pogledamo nekoliko natančneje, bodo zaradi popravka lestvice prejemniki najnižjih plač dobili 2,6 evra na mesec, "srednji" razred (do 2.500 evrov bruto mesečno) okoli 20 evrov, najbolje plačani pa tudi 180 evrov več. Lahko, da je to namen sprememb, a potem se je potrebno o tem odkrito pogovarjati in tako prikazati ljudem. Drži pa, da je to samo del sprememb pri prejemkih ljudi. Enako pomembni so tudi popravki pri regresu in pri nagradi za uspešnost. Medtem, ko se bodo dodatne ugodnosti slednje koristili bolj redki, pa se regres seveda nanaša na vse zaposlene. V skladu s kolektivnimi pogodbami in zakonodajo je vsak zaposleni upravičen do najmanj 840 evrov regresa. Predlog pa prinaša pomembno spremembo, in sicer naj bi bil regres po novem v celoti razbremenjen dohodnine in to kar do višine povprečne plače (1.700 evrov).

 

In kakšen je učinek sprememb pri regresu na prejemke posameznika? Izhajamo lahko iz predpostavke, da vsi zaposleni prejmejo enak znesek regresa ne glede na višino plače (glede na podatke leta 2016 bo povprečen regres letos znašal okoli 930 evrov). Marsikje dobijo slabše plačani sicer nekaj večji regres, a razlike niso velike. Seveda se tudi pri regresu srečamo s tem, da bodo s to spremembo slabše plačani "profitirali" 150 evrov, najbolje plačani pa bodo oproščeni plačila 470 evrov dohodnine. Prvi pač plačujejo dohodnino po mejni stopnji 16 %, drugi pa po 50 %. Na spodnji sliki sta prikazana učinka spremembe dohodninske lestvice ter skupne spremembe z regresom (regres je preračunan na mesec) ter minimalno dodatno nagrado za uspešnost (10 % plače).

 

 

 

Če povzamemo: posameznik s 1.200 evri bruto plače (830 evrov neto) bo dobil sicer le 2,6 evrov večjo plačo, skupaj z učinki regresa in nagrade pa bodo njegovi mesečni prejemki višji za 16 evrov oz. za 2 %. Skupni učinek za nekoga z 2.200 evri bruto plače bo okoli 40 evrov več neto prejemkov oz. 3 %. Največji pa bodo seveda še vedno učinki za nekoga z 10.000 evri plače - mesečno se mu bodo prejemki povečali za približno 250 evrov.

 

Ali lahko ocenimo, da je celotni predlog kljub razlikam med ljudmi vseeno uravnotežen? Vsekakor so skupne razlike med posameznimi skupinami ljudi manjše kot izhaja samo iz plač - še vedno pa velja, da bo učinek sprememb merjen v evrih (pa tudi v odstotkih) pomembno višji pri ljudeh z višjimi prejemki. Argument za takšno razdelitev bi bilo lahko tudi v tem, da bomo izpad dohodnine deloma nadomestili z obdavčitvijo kapitala, katerega pa praviloma prispevajo tisti z višjimi dohodki. Verjetno bi lahko temu deloma pritrdili - a zopet velja, da bi bilo najmanj potrebno, da to korektno predstavimo. Tako pa beremo na eni strani ocene, da imajo korist predvsem bolje plačani in ne srednji ("najproduktivnejši" sloj, kot pravi minister). Na drugi strani pa slišimo pritožbe, da bodo celotno davčno "darilo" bolje plačani pravzaprav vrnili preko višje obdavčitve kapitalskih prihodkov (mimogrede, skupni davčni učinek iz naslova dohodnine za bolje plačane bo 83 milijone evrov, dodatnega davka iz kapitalskih dohodkov pa bo okoli 44 milijonov, od tega 25 od dividend in 10 milijonov od najemnin).

 

Sam ocenjujem, da je obseg davčne razbremenitve zaposlenih za javne finance kar visok, čeprav pa je rešitev s polno oprostitvijo regresa dobra rešitev, saj bo dodatno stimuliral k izplačevanju teh dodatkov. Vseeno pa so popravki mogoče nekoliko preveč v korist bolje plačanih in en del razbremenitve bi lahko usmerili k nižjim plačam.

 

Na koncu pa še ena zanimiva podrobnost. Od uvedbe dohodninske lestvice, se je ta vsako leto revalorizirala s stopnjo rasti plač, saj se je s tem zagotavljala ves čas realno enaka obdavčitev. Z znanim ZUJF-om je bilo to odpravljeno in prva leta niti ni imelo učinka, saj povprečna plača ni rasla, celo upadla. Zadnja leta pa je rast plač med 3 in 4 % letno in ker s(m)o na revalorizacijo "pozabili", se dejanska obdavčitev plač vsako leto nekoliko zviša. Od leta 2017, ko je bil sprejet zadnji popravek lestvice, se ta višja obdavčitev odraža v 50 milijonov evrov dodatnega priliva v proračunu vsako leto, kar sem podrobneje predstavil pred časom.

 

Zato je zanimivo  pogledati, kakšna bi bila v 2020 dohodninska lestvica, če se ne bi šli davčne reforme, temveč dohodninsko lestvico samo korektno vsako leto revalorizirali z rastjo povprečne plače v Sloveniji (približno 10 % glede na stanje v letu 2017). Na spodnjem grafikonu je primerjava sprememb po aktualnem predlogu ministrstva za finance v primerjavi z revalorizirano lestvico (mišljena je revalorizacija razredov ter višine olajšave, medtem kot stopnje ostajajo enake).

 

 

 

 

Rezultat je najbrž kar presenetljiv. Če bi lestvico samo redno revalorizirali, bi dobili v naslednjem letu skoraj enake učinke na proračun in plače, kot jih bo prinesla nova lestvica, poimenovana "davčna reforma". Tistih 150 milijonov evrov manj dohodnine, ki naj bi jih proračun izgubil z reformo, je v zadnjih treh letih država že dobila, ker lestvice nismo popravljali. Vrača se pravzaprav tisto, kar se je dodatno pobralo od leta 2017 in zaradi česar je bil priliv dohodnine "nepričakovano" vsako leto precej večji, kot je bilo predvideno v sprejetem proračunu. Skupne razlike v evrih med obema variantama je okoli 20 milijonov (samo toliko bo priliv v proračun leta 2020 po reformi nižji kot v primeru, da bi lestvico revalorizirali). Pri distribuciji med ljudmi pa bodo po novem predlogu dobili bolje plačani več (do 60 evrov mesečno), večina enako, plačani z okoli tisoč evrov bruto plače pa bodo celo za 25 evrov mesečno na slabšem. Razlika nastaja zaradi tega, ker bi bila splošna olajšava v primeru revalorizacije za 130 evrov (posebna pa za 450 evrov) višja, kot pa izhaja iz aktualnega predloga finančnega ministrstva.

 

Ves "cirkus" z davčno reformo je torej glede dohodninske lestvice pravzaprav samo popravek tega, kar nismo izvajali zadnja tri leta z opustitvijo revalorizacije. Prejemniki nižji plač so celo na slabšem. Največja je pravzaprav sprememba pri obdavčitvi regresa ter nagrad za uspešnost. Ta učinek nikakor ni zanemarljiv in verjetno bo spodbudil podjetja, da ta izplačila še povečajo, ker bodo v celoti neobdavčena. To pa je pravzaprav tisto, za kar so se vsi zavzemali. Znesek pa je najbrž tudi tisto, kar si največ lahko privoščimo - čeprav bo večji, kot pravijo na ministrstvu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
9
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,781
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,937
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,554
04/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,337
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,162
06/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,483
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 927
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,282
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 955
10/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,840