Komentar

Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen

Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne razbremenitve pri obdavčitvi dela. To je izhodišče, kjer pa mora nato odgovorno nastopiti politika. Politična odločitev je namreč, kako porazdeliti teh 30 evrov višji neto prejemek mesečno med zaposlene. Možnost je vsem enako, ali pa enim več in drugim manj.

07.03.2019 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Ministrstvo za finance   davki   proračun   dohodnina   regres   plače

Fotomontaža: portal+

Ves "cirkus" z davčno reformo je torej glede dohodninske lestvice pravzaprav samo popravek tega, kar nismo izvajali zadnja tri leta z opustitvijo revalorizacije. Prejemniki nižji plač so celo na slabšem.

Pred dnevi smo na mizo dobili osnutek predloga davčnih sprememb oz. davčne reforme. Ministrstvo za finance želi s predlogi izboljšati predvsem položaj zaposlenih in sicer tretjega dohodninskega oziroma "najproduktivnejšega" davčnega razreda, kot smo lahko slišali v pojasnilih. Davčno razbremenitev dela naj bi deloma pokrili z nekaj večjo obremenitvijo kapitala, deloma pa z boljšim pobiranjem davčnih obveznosti.

 

Popravki davčne obremenitve dela izhajajo iz splošno sprejete predpostavke, da je delo pri nas bistveno preveč obdavčeno glede na kapital. Natančnejše primerjave z drugimi državami Evropske unije kažejo, da temu ni ravno tako. Seveda so države s precej nižjo obdavčitvijo dela, a tudi države z bistveno višjo in bolj progresivno, medtem ko smo mi približno v sredini. Drži pa, da je obdavčitev dobičkov podjetij pri nas v povprečju kar nekaj nižja, kot to velja za večino drugih držav. A to velja za povprečno obremenitev. Približno polovico podjetij pravzaprav plačuje davek po stopnji, ki je značilna tudi za davčne obremenitve dobička v EU, povprečje pa znižuje druga polovica podjetij, ki zaradi visokih olajšav davka praktično ne plačuje ali samo nekje do 15-odstotne stopnje. Zaradi tega bi morali obremeniti predvsem tiste z nizko stopnjo. Ni prav, da na dodatno obremenimo tiste, ki davek že danes plačujejo po normalni stopnji, ker drugi koristijo visoke ugodnosti, ki jih nudi zakon.

 

Drug vidik pri razpravi o višini davčne obremenitve dela pa je zavedanje, da je tudi plačilo davkov v bistvu izplačilo posamezniku za vse javne storitve, ki jih zagotavljamo preko državne blagajne, od zdravstvenega zavarovanja, pokojnin, bolniških, porodniške, vrtcev, prevozov v šolo ... Kakor sicer vedno lahko najdemo sto razlogov in pripomb na delovanje državne birokracije, primerjave z EU kažejo, da večji obseg zbranih davkov praviloma pomeni tudi večji obseg storitev, ki jih dobimo od države in to na solidarnosten način. Zavzemanje za nižje plačilo davkov od plač pomeni dejansko zavzemanje za nižje plačilo ljudem za javne storitve oz. za nižji nivo javnih storitev. Zato je za celotni standard ljudi ključna bruto plača.

 

To so nesporna dejstva, ki jih moramo upoštevati pri odločitvah o popravkih davčne ureditve. Ker pa je višina davkov na delo vseeno relativno visoka, se mi zdi prav, da delo davčno nekoliko razbremenimo, obremenimo pa kapital v delu, kjer se plačujejo res nizki davki. Seveda pa je obseg teh sprememb oz. prenosa davčne obremenitve omejen. Lahko se pogovarjamo o 200, mogoče tudi 300 milijonih, kar pomeni do npr. 30 evrov povprečno na zaposlenega mesečno in to je verjetno zgornji limit. Vsaka drugačna pričakovanja so popolnoma nerealna, če želimo zadržati življenjski standard in nivo javnih storitev, kot jih imamo.

 

Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne razbremenitve pri obdavčitvi dela. To je izhodišče, kjer pa mora nato odgovorno nastopiti politika. Politična odločitev je namreč, kako porazdeliti teh 30 evrov višji neto prejemek mesečno med zaposlene. Možnost je vsem enako, ali pa enim več in drugim manj. Na žalost je tudi tokrat ministrstvo prišlo na dan z novo dohodninsko lestvico (ki seveda nikomur nič ne pomeni), konkretnih podatkov o višini manjših davkov glede na višino plače pa skoraj ne zasledimo. Politika mora namreč odkrito povedati, kako bi to razdelili, ministrstvo pa potem pripraviti ustrezne spremembe zakonodaje.

 

Če predlog ministra pogledamo nekoliko natančneje, bodo zaradi popravka lestvice prejemniki najnižjih plač dobili 2,6 evra na mesec, "srednji" razred (do 2.500 evrov bruto mesečno) okoli 20 evrov, najbolje plačani pa tudi 180 evrov več. Lahko, da je to namen sprememb, a potem se je potrebno o tem odkrito pogovarjati in tako prikazati ljudem. Drži pa, da je to samo del sprememb pri prejemkih ljudi. Enako pomembni so tudi popravki pri regresu in pri nagradi za uspešnost. Medtem, ko se bodo dodatne ugodnosti slednje koristili bolj redki, pa se regres seveda nanaša na vse zaposlene. V skladu s kolektivnimi pogodbami in zakonodajo je vsak zaposleni upravičen do najmanj 840 evrov regresa. Predlog pa prinaša pomembno spremembo, in sicer naj bi bil regres po novem v celoti razbremenjen dohodnine in to kar do višine povprečne plače (1.700 evrov).

 

In kakšen je učinek sprememb pri regresu na prejemke posameznika? Izhajamo lahko iz predpostavke, da vsi zaposleni prejmejo enak znesek regresa ne glede na višino plače (glede na podatke leta 2016 bo povprečen regres letos znašal okoli 930 evrov). Marsikje dobijo slabše plačani sicer nekaj večji regres, a razlike niso velike. Seveda se tudi pri regresu srečamo s tem, da bodo s to spremembo slabše plačani "profitirali" 150 evrov, najbolje plačani pa bodo oproščeni plačila 470 evrov dohodnine. Prvi pač plačujejo dohodnino po mejni stopnji 16 %, drugi pa po 50 %. Na spodnji sliki sta prikazana učinka spremembe dohodninske lestvice ter skupne spremembe z regresom (regres je preračunan na mesec) ter minimalno dodatno nagrado za uspešnost (10 % plače).

 

 

 

Če povzamemo: posameznik s 1.200 evri bruto plače (830 evrov neto) bo dobil sicer le 2,6 evrov večjo plačo, skupaj z učinki regresa in nagrade pa bodo njegovi mesečni prejemki višji za 16 evrov oz. za 2 %. Skupni učinek za nekoga z 2.200 evri bruto plače bo okoli 40 evrov več neto prejemkov oz. 3 %. Največji pa bodo seveda še vedno učinki za nekoga z 10.000 evri plače - mesečno se mu bodo prejemki povečali za približno 250 evrov.

 

Ali lahko ocenimo, da je celotni predlog kljub razlikam med ljudmi vseeno uravnotežen? Vsekakor so skupne razlike med posameznimi skupinami ljudi manjše kot izhaja samo iz plač - še vedno pa velja, da bo učinek sprememb merjen v evrih (pa tudi v odstotkih) pomembno višji pri ljudeh z višjimi prejemki. Argument za takšno razdelitev bi bilo lahko tudi v tem, da bomo izpad dohodnine deloma nadomestili z obdavčitvijo kapitala, katerega pa praviloma prispevajo tisti z višjimi dohodki. Verjetno bi lahko temu deloma pritrdili - a zopet velja, da bi bilo najmanj potrebno, da to korektno predstavimo. Tako pa beremo na eni strani ocene, da imajo korist predvsem bolje plačani in ne srednji ("najproduktivnejši" sloj, kot pravi minister). Na drugi strani pa slišimo pritožbe, da bodo celotno davčno "darilo" bolje plačani pravzaprav vrnili preko višje obdavčitve kapitalskih prihodkov (mimogrede, skupni davčni učinek iz naslova dohodnine za bolje plačane bo 83 milijone evrov, dodatnega davka iz kapitalskih dohodkov pa bo okoli 44 milijonov, od tega 25 od dividend in 10 milijonov od najemnin).

 

Sam ocenjujem, da je obseg davčne razbremenitve zaposlenih za javne finance kar visok, čeprav pa je rešitev s polno oprostitvijo regresa dobra rešitev, saj bo dodatno stimuliral k izplačevanju teh dodatkov. Vseeno pa so popravki mogoče nekoliko preveč v korist bolje plačanih in en del razbremenitve bi lahko usmerili k nižjim plačam.

 

Na koncu pa še ena zanimiva podrobnost. Od uvedbe dohodninske lestvice, se je ta vsako leto revalorizirala s stopnjo rasti plač, saj se je s tem zagotavljala ves čas realno enaka obdavčitev. Z znanim ZUJF-om je bilo to odpravljeno in prva leta niti ni imelo učinka, saj povprečna plača ni rasla, celo upadla. Zadnja leta pa je rast plač med 3 in 4 % letno in ker s(m)o na revalorizacijo "pozabili", se dejanska obdavčitev plač vsako leto nekoliko zviša. Od leta 2017, ko je bil sprejet zadnji popravek lestvice, se ta višja obdavčitev odraža v 50 milijonov evrov dodatnega priliva v proračunu vsako leto, kar sem podrobneje predstavil pred časom.

 

Zato je zanimivo  pogledati, kakšna bi bila v 2020 dohodninska lestvica, če se ne bi šli davčne reforme, temveč dohodninsko lestvico samo korektno vsako leto revalorizirali z rastjo povprečne plače v Sloveniji (približno 10 % glede na stanje v letu 2017). Na spodnjem grafikonu je primerjava sprememb po aktualnem predlogu ministrstva za finance v primerjavi z revalorizirano lestvico (mišljena je revalorizacija razredov ter višine olajšave, medtem kot stopnje ostajajo enake).

 

 

 

 

Rezultat je najbrž kar presenetljiv. Če bi lestvico samo redno revalorizirali, bi dobili v naslednjem letu skoraj enake učinke na proračun in plače, kot jih bo prinesla nova lestvica, poimenovana "davčna reforma". Tistih 150 milijonov evrov manj dohodnine, ki naj bi jih proračun izgubil z reformo, je v zadnjih treh letih država že dobila, ker lestvice nismo popravljali. Vrača se pravzaprav tisto, kar se je dodatno pobralo od leta 2017 in zaradi česar je bil priliv dohodnine "nepričakovano" vsako leto precej večji, kot je bilo predvideno v sprejetem proračunu. Skupne razlike v evrih med obema variantama je okoli 20 milijonov (samo toliko bo priliv v proračun leta 2020 po reformi nižji kot v primeru, da bi lestvico revalorizirali). Pri distribuciji med ljudmi pa bodo po novem predlogu dobili bolje plačani več (do 60 evrov mesečno), večina enako, plačani z okoli tisoč evrov bruto plače pa bodo celo za 25 evrov mesečno na slabšem. Razlika nastaja zaradi tega, ker bi bila splošna olajšava v primeru revalorizacije za 130 evrov (posebna pa za 450 evrov) višja, kot pa izhaja iz aktualnega predloga finančnega ministrstva.

 

Ves "cirkus" z davčno reformo je torej glede dohodninske lestvice pravzaprav samo popravek tega, kar nismo izvajali zadnja tri leta z opustitvijo revalorizacije. Prejemniki nižji plač so celo na slabšem. Največja je pravzaprav sprememba pri obdavčitvi regresa ter nagrad za uspešnost. Ta učinek nikakor ni zanemarljiv in verjetno bo spodbudil podjetja, da ta izplačila še povečajo, ker bodo v celoti neobdavčena. To pa je pravzaprav tisto, za kar so se vsi zavzemali. Znesek pa je najbrž tudi tisto, kar si največ lahko privoščimo - čeprav bo večji, kot pravijo na ministrstvu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
14
26.10.2020 21:05
Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene ... Več.
Piše: Božo Cerar
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
5
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
19
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.963
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.629
03/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.286
04/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.511
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.248
06/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.689
07/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.458
08/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.463
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.192
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 19.677