Komentar

In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike

Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje profesorje, vendar je bil gospod Vagaja eden tistih ljudi, za katere pravimo, da so bili naši sopotniki relativno kratek čas, a jih na nek način nosimo s seboj vse svoje življenje. Mislim, da Marjan Vagaja (letnik 1932) spada v tisto vrsto profesorjev, ki bo v teh digitalnih, plitkih in permisivnih časih izumrla; mislim na avtoritete, ki jih mlad človek precej težko sprejema, vendar ga prepričajo s svojo izvirno, nenarejeno osebnostjo, do katere vzpostavi spoštljiv odnos. Morda nas je profesor Vagaja sprva navdajal s strahospoštovanjem, vendar nikoli v negativnem ali krivičnem smislu. In ker v teh dneh nisem uspel prav nikjer zaslediti kakšnega zapisa, vsaj nekaj besed o njem, se mi zdi edino prav, da mu posvetim svoj In memoriam.

06.03.2019 02:37
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Marjan Vagaja   Gimnazija Poljane   In memoriam   Josip Plemelj

Foto: arhiv avtorja

Še vedno se spominjam njegove rjave obleke, o kateri je vedel vse, sploh pa to, kdaj in kje jo je kupil - ceno je, to si lahko mislite, še vedno poznal do pare natančno.

Četrtega novembra, nekaj let po koncu II. svetovne vojne - denimo, da je bilo to leta 1956, čeprav tega z gotovostjo ne moremo trditi -, je imel slavni matematik in profesor Josip Plemelj diplomske izpite. Med njegovimi študenti, ki so tistega mrzlega novembrskega jutra prišli polagat izpit, je bil tudi študent brez suknje. Prvo vprašanje profesorja Plemlja je zato bilo: "Kje imate suknjo? Saj se boste vendar prehladili!" (vir) Potem ko je profesor študenta brez suknje pošteno okregal, šele potem se je začel diplomski izpit, ki ga je Marjan Vagaja seveda naredil brez težav. Kasnejši profesor matematike, ki se bo generacijam vtisnil v spomin kot eden najbolj prepoznavnih pedagogov ljubljanske Poljanske gimnazije, je bil namreč, kot pravimo, rojen matematik.

 

Marijan oziroma Marjan Vagaja je minuli teden umrl. Kot profesor matematike je že pred tem počasi vstopil med profesorske legende, ki se jih spominjamo vsi nekdanji Poljanci. Spomnil sem se več anekdot, ki mi bodo za vedno ostale v spominu, ki pa se vsekakor ne more primerjati z njegovim. Večina anekdot je dejansko povezana s tem njegovim neverjetnim spominom, ki ga je ob več priložnostih delil z nami. Posebno poglavje pri Marjanu Vagaji je bilo namreč to, kje je kdaj kdo sedel pri njegovih urah matematike. A ne samo v tekočem šolskem letu in morda še nekaj semestrov nazaj, ne, ne, profesor Vagaja je natanko vedel, kje je kdo sedel leta in leta nazaj. Točno se je spomnil imena in priimka vsakega dijaka, vedel je, kje je sedel, s kom je sedel itd.

 

 

***

 

Ko smo 3. septembra leta 1990 začeli s prvim dnem pouka na Poljanski gimnaziji, se mi je kot svežepečenemu dijaku profesor Vagaja zdel poosebljena strogost. Podobno kot še nekaj profesoric in profesorjev. Nasploh se mi je stavba na Strossmayerjevi 1 zdela stara kot zemlja, hladna in asketska. S čudnim vonjem, ki ga nisem mogel definirati. Razpokan star hrastov parket v učilnicah je deloval, kot da je iz časov Marije Terezije in - roko na srce - tudi nekateri učitelji so se mi zdeli približno toliko stari. Prvih nekaj dni sem čutil precej nelagodja, ki se ga spominjam še zdaj, ko pišem tale tekst. Verjetno se nas je podobno počutilo kar nekaj, morda so profesorji, vsaj nekateri, to opazili in poskušali ozračje sprostiti z nekaj pozitivne energije in humorjem.

 

Profesor Vagaja je bil visoke, sloke postave in vedno kot iz škatljice. Nikoli ga nismo videli brez obleke, vedno je bil sveže obrit, nosil je srajico in kravato z windsorskim vozlom (ki je, kot sem izvedel kasneje, ko sem tudi sam začel nositi kravate, praoče vseh kravatnih vozlov), pa seveda telovnik ... Še vedno se spominjam njegove rjave obleke, o kateri je vedel vse, sploh pa to, kdaj in kje jo je kupil - ceno je, to si lahko mislite, še vedno poznal do pare natančno.

 

Profesor Vagaja nas je od prvega dni vikal in klical po priimkih. "Zozolly, ste dobro spali?" "Sernec, je bil vaš očka kdaj moj dijak? Kako mu je ime? ... Aha, da, da, se ga spomnim, generacija 1965-1969 je bil, sedel je v tretji vrsti, tik ob oknu." "Steinbuch, kaj pa vam piše na puloverju? Crazy Horse? Pa veste, kdo je to bil? Veste, lepo. Zmagovalec bitke pri Ranjenem kolenu, drži. Jej, jej, Steinbuch, vi danes niste ravno zmagovalec, tole bo samo 'cvajerček', dvojkica."

 

In tako dalje in tako dalje. Pa njegova obsedenost s čistočo, ki nas je zabavala. Verjetno bi se spomnil še množice zabavnih in duhovitih primerov, povezanih s profesorjem Vagajo, o katerem sem med pisanjem tega In memoriam poskušal zbrati še kaj "objektivno koristnih podatkov" s pomočjo Googla, običajna žurnalistična praksa pač. Bil sem presenečen, kako malo sem lahko našel. Kot da bi iskal podatke o nekom, ki je živel v nekem drugem stoletju in za njim skorajda ni ostalo sledi. Toda to je nesmisel, kajti če nekdanji dijaki Poljan koga nosimo s seboj, potem je to Marjan Vagaja, ena izmed profesorskih legend.

 

Na spletu sem vseeno našel nekaj podatkov o njegovih strokovnih recenzijah, člankov, ki jih je napisal za glasilo mladih matematikov Presek ob obletnicah rojstev ali smrti pomembnih matematikov (iz njegovega prispevka Ob stoletnici rojstva matematika Josipa Plemlja sem črpal tudi "navdih" za uvod v svoj tekst) ... in tudi to, da je leta 1971 v Novem mestu prejel nagrado Društva matematikov, fizikov in astronomov (DMFA) za delo z mladimi.

 

 

Marjan Vagaja (1932-2019)

 

 

Naletel pa sem še na en podatek, ki se mi je sprva zdel precej osebej, vsaj v širšem, družbenem oziroma zgodovinskem kontekstu. Profesor Vagaja nikoli v vseh štirih letih ni izrekel enega samega stavka, ki bi bil politično ali na kakršen koli drug način ideološko obarvan. Nikoli ni dajal nobenega "predznaka", bil je resnično hladno matematično nevtralen. Nekaj približnih simpatij glede politike sem pri njem zaslutil šele leta kasneje, ko smo se nekakrat srečali v ljubljanski Drami (njegova soproga Majda nas je sicer prav tako poučevala na Poljanski gimnaziji, in sicer slovenščino), ko je beseda dala besedo. A kot rečeno, zaslutil sem samo obrise. Prav zato sem se zdrznil, ko mi je med brskanjem po spletu v oči padel podatek, ki je sicer povsem izven matematičnega oziroma poklicnega konteksta Marjana Vagaje, vseeno pa govori o človeku, ki je imel tudi svojo družinsko zgodbo: da je profesor leta 1997 daroval za postavitev farne spominske plošče mrtvim domobrancem.

 

 

***

  

Pojma nimam, kakšne učitelje in profesorje bosta imela nekoč moja otroka. Morda bo digitalizacija do takrat že "ukinila" klasičnega predavatelja in uvedla nekakšne avatarje, morda bo pedagoški del potekal tudi izven učilnic, kajti avatar bo lahko svojo uro matematike ali slovenščine odpredaval kjerkoli. Očitno sem že tudi jaz star ali pa postajam nazadnjaški. Kajti če pomislim na svoja gimnazijska leta, če se spomnim legendarnih profesorjev - ob Vagaji moram nujno omeniti vsaj Vido Spazzapan Brelih, Alberta Avguštinčiča, Marka Pluta ... -, potem imam čudne občutke, ko pomislim, da je naša generacija polnoletnost dočakala štiri leta pred "iznajdbo" Googla. Morda so naše čustvene vezi s preteklostjo zato drugačne. Če si želimo priklicati slike iz gimnazijskih let, če bi se radi spomnili našega profesorja matematike, potem moramo dejansko zapreti oči in se potopiti v spomine, odplavati nazaj v preteklost brez Facebooka, Instagrama in ostale digitalne kloake sedanjosti.

 

Dragi profesor Vagaja, vesel sem, da nekaj napisal v vaš spomin. Že dolgo časa nisem kakšnega svojega teksta tako pedantno in dolgo sestavljal. Očitno ste nas res dobro vzgojili.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
11
21.06.2021 21:22
Napisati nek krajši pregled ekonomskega razvoja samostojne Slovenije je po eni strani pravzaprav preprosto, pa drugi pa kar ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
11
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
21
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.928
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.721
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.249
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.397
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.154
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 900
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 875
08/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 616
09/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 456
10/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 961