Komentar

In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike

Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje profesorje, vendar je bil gospod Vagaja eden tistih ljudi, za katere pravimo, da so bili naši sopotniki relativno kratek čas, a jih na nek način nosimo s seboj vse svoje življenje. Mislim, da Marjan Vagaja (letnik 1932) spada v tisto vrsto profesorjev, ki bo v teh digitalnih, plitkih in permisivnih časih izumrla; mislim na avtoritete, ki jih mlad človek precej težko sprejema, vendar ga prepričajo s svojo izvirno, nenarejeno osebnostjo, do katere vzpostavi spoštljiv odnos. Morda nas je profesor Vagaja sprva navdajal s strahospoštovanjem, vendar nikoli v negativnem ali krivičnem smislu. In ker v teh dneh nisem uspel prav nikjer zaslediti kakšnega zapisa, vsaj nekaj besed o njem, se mi zdi edino prav, da mu posvetim svoj In memoriam.

06.03.2019 02:37
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Marjan Vagaja   Gimnazija Poljane   In memoriam   Josip Plemelj

Foto: arhiv avtorja

Še vedno se spominjam njegove rjave obleke, o kateri je vedel vse, sploh pa to, kdaj in kje jo je kupil - ceno je, to si lahko mislite, še vedno poznal do pare natančno.

Četrtega novembra, nekaj let po koncu II. svetovne vojne - denimo, da je bilo to leta 1956, čeprav tega z gotovostjo ne moremo trditi -, je imel slavni matematik in profesor Josip Plemelj diplomske izpite. Med njegovimi študenti, ki so tistega mrzlega novembrskega jutra prišli polagat izpit, je bil tudi študent brez suknje. Prvo vprašanje profesorja Plemlja je zato bilo: "Kje imate suknjo? Saj se boste vendar prehladili!" (vir) Potem ko je profesor študenta brez suknje pošteno okregal, šele potem se je začel diplomski izpit, ki ga je Marjan Vagaja seveda naredil brez težav. Kasnejši profesor matematike, ki se bo generacijam vtisnil v spomin kot eden najbolj prepoznavnih pedagogov ljubljanske Poljanske gimnazije, je bil namreč, kot pravimo, rojen matematik.

 

Marijan oziroma Marjan Vagaja je minuli teden umrl. Kot profesor matematike je že pred tem počasi vstopil med profesorske legende, ki se jih spominjamo vsi nekdanji Poljanci. Spomnil sem se več anekdot, ki mi bodo za vedno ostale v spominu, ki pa se vsekakor ne more primerjati z njegovim. Večina anekdot je dejansko povezana s tem njegovim neverjetnim spominom, ki ga je ob več priložnostih delil z nami. Posebno poglavje pri Marjanu Vagaji je bilo namreč to, kje je kdaj kdo sedel pri njegovih urah matematike. A ne samo v tekočem šolskem letu in morda še nekaj semestrov nazaj, ne, ne, profesor Vagaja je natanko vedel, kje je kdo sedel leta in leta nazaj. Točno se je spomnil imena in priimka vsakega dijaka, vedel je, kje je sedel, s kom je sedel itd.

 

 

***

 

Ko smo 3. septembra leta 1990 začeli s prvim dnem pouka na Poljanski gimnaziji, se mi je kot svežepečenemu dijaku profesor Vagaja zdel poosebljena strogost. Podobno kot še nekaj profesoric in profesorjev. Nasploh se mi je stavba na Strossmayerjevi 1 zdela stara kot zemlja, hladna in asketska. S čudnim vonjem, ki ga nisem mogel definirati. Razpokan star hrastov parket v učilnicah je deloval, kot da je iz časov Marije Terezije in - roko na srce - tudi nekateri učitelji so se mi zdeli približno toliko stari. Prvih nekaj dni sem čutil precej nelagodja, ki se ga spominjam še zdaj, ko pišem tale tekst. Verjetno se nas je podobno počutilo kar nekaj, morda so profesorji, vsaj nekateri, to opazili in poskušali ozračje sprostiti z nekaj pozitivne energije in humorjem.

 

Profesor Vagaja je bil visoke, sloke postave in vedno kot iz škatljice. Nikoli ga nismo videli brez obleke, vedno je bil sveže obrit, nosil je srajico in kravato z windsorskim vozlom (ki je, kot sem izvedel kasneje, ko sem tudi sam začel nositi kravate, praoče vseh kravatnih vozlov), pa seveda telovnik ... Še vedno se spominjam njegove rjave obleke, o kateri je vedel vse, sploh pa to, kdaj in kje jo je kupil - ceno je, to si lahko mislite, še vedno poznal do pare natančno.

 

Profesor Vagaja nas je od prvega dni vikal in klical po priimkih. "Zozolly, ste dobro spali?" "Sernec, je bil vaš očka kdaj moj dijak? Kako mu je ime? ... Aha, da, da, se ga spomnim, generacija 1965-1969 je bil, sedel je v tretji vrsti, tik ob oknu." "Steinbuch, kaj pa vam piše na puloverju? Crazy Horse? Pa veste, kdo je to bil? Veste, lepo. Zmagovalec bitke pri Ranjenem kolenu, drži. Jej, jej, Steinbuch, vi danes niste ravno zmagovalec, tole bo samo 'cvajerček', dvojkica."

 

In tako dalje in tako dalje. Pa njegova obsedenost s čistočo, ki nas je zabavala. Verjetno bi se spomnil še množice zabavnih in duhovitih primerov, povezanih s profesorjem Vagajo, o katerem sem med pisanjem tega In memoriam poskušal zbrati še kaj "objektivno koristnih podatkov" s pomočjo Googla, običajna žurnalistična praksa pač. Bil sem presenečen, kako malo sem lahko našel. Kot da bi iskal podatke o nekom, ki je živel v nekem drugem stoletju in za njim skorajda ni ostalo sledi. Toda to je nesmisel, kajti če nekdanji dijaki Poljan koga nosimo s seboj, potem je to Marjan Vagaja, ena izmed profesorskih legend.

 

Na spletu sem vseeno našel nekaj podatkov o njegovih strokovnih recenzijah, člankov, ki jih je napisal za glasilo mladih matematikov Presek ob obletnicah rojstev ali smrti pomembnih matematikov (iz njegovega prispevka Ob stoletnici rojstva matematika Josipa Plemlja sem črpal tudi "navdih" za uvod v svoj tekst) ... in tudi to, da je leta 1971 v Novem mestu prejel nagrado Društva matematikov, fizikov in astronomov (DMFA) za delo z mladimi.

 

 

Marjan Vagaja (1932-2019)

 

 

Naletel pa sem še na en podatek, ki se mi je sprva zdel precej osebej, vsaj v širšem, družbenem oziroma zgodovinskem kontekstu. Profesor Vagaja nikoli v vseh štirih letih ni izrekel enega samega stavka, ki bi bil politično ali na kakršen koli drug način ideološko obarvan. Nikoli ni dajal nobenega "predznaka", bil je resnično hladno matematično nevtralen. Nekaj približnih simpatij glede politike sem pri njem zaslutil šele leta kasneje, ko smo se nekakrat srečali v ljubljanski Drami (njegova soproga Majda nas je sicer prav tako poučevala na Poljanski gimnaziji, in sicer slovenščino), ko je beseda dala besedo. A kot rečeno, zaslutil sem samo obrise. Prav zato sem se zdrznil, ko mi je med brskanjem po spletu v oči padel podatek, ki je sicer povsem izven matematičnega oziroma poklicnega konteksta Marjana Vagaje, vseeno pa govori o človeku, ki je imel tudi svojo družinsko zgodbo: da je profesor leta 1997 daroval za postavitev farne spominske plošče mrtvim domobrancem.

 

 

***

  

Pojma nimam, kakšne učitelje in profesorje bosta imela nekoč moja otroka. Morda bo digitalizacija do takrat že "ukinila" klasičnega predavatelja in uvedla nekakšne avatarje, morda bo pedagoški del potekal tudi izven učilnic, kajti avatar bo lahko svojo uro matematike ali slovenščine odpredaval kjerkoli. Očitno sem že tudi jaz star ali pa postajam nazadnjaški. Kajti če pomislim na svoja gimnazijska leta, če se spomnim legendarnih profesorjev - ob Vagaji moram nujno omeniti vsaj Vido Spazzapan Brelih, Alberta Avguštinčiča, Marka Pluta ... -, potem imam čudne občutke, ko pomislim, da je naša generacija polnoletnost dočakala štiri leta pred "iznajdbo" Googla. Morda so naše čustvene vezi s preteklostjo zato drugačne. Če si želimo priklicati slike iz gimnazijskih let, če bi se radi spomnili našega profesorja matematike, potem moramo dejansko zapreti oči in se potopiti v spomine, odplavati nazaj v preteklost brez Facebooka, Instagrama in ostale digitalne kloake sedanjosti.

 

Dragi profesor Vagaja, vesel sem, da nekaj napisal v vaš spomin. Že dolgo časa nisem kakšnega svojega teksta tako pedantno in dolgo sestavljal. Očitno ste nas res dobro vzgojili.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
12
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
12
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.958
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.958
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.214
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.836
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.944
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.867
07/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.424
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.171
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.043
10/
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
Bine Kordež
Ogledov: 1.215