Komentar

In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike

Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje profesorje, vendar je bil gospod Vagaja eden tistih ljudi, za katere pravimo, da so bili naši sopotniki relativno kratek čas, a jih na nek način nosimo s seboj vse svoje življenje. Mislim, da Marjan Vagaja (letnik 1932) spada v tisto vrsto profesorjev, ki bo v teh digitalnih, plitkih in permisivnih časih izumrla; mislim na avtoritete, ki jih mlad človek precej težko sprejema, vendar ga prepričajo s svojo izvirno, nenarejeno osebnostjo, do katere vzpostavi spoštljiv odnos. Morda nas je profesor Vagaja sprva navdajal s strahospoštovanjem, vendar nikoli v negativnem ali krivičnem smislu. In ker v teh dneh nisem uspel prav nikjer zaslediti kakšnega zapisa, vsaj nekaj besed o njem, se mi zdi edino prav, da mu posvetim svoj In memoriam.

06.03.2019 02:37
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Marjan Vagaja   Gimnazija Poljane   In memoriam   Josip Plemelj

Foto: arhiv avtorja

Še vedno se spominjam njegove rjave obleke, o kateri je vedel vse, sploh pa to, kdaj in kje jo je kupil - ceno je, to si lahko mislite, še vedno poznal do pare natančno.

Četrtega novembra, nekaj let po koncu II. svetovne vojne - denimo, da je bilo to leta 1956, čeprav tega z gotovostjo ne moremo trditi -, je imel slavni matematik in profesor Josip Plemelj diplomske izpite. Med njegovimi študenti, ki so tistega mrzlega novembrskega jutra prišli polagat izpit, je bil tudi študent brez suknje. Prvo vprašanje profesorja Plemlja je zato bilo: "Kje imate suknjo? Saj se boste vendar prehladili!" (vir) Potem ko je profesor študenta brez suknje pošteno okregal, šele potem se je začel diplomski izpit, ki ga je Marjan Vagaja seveda naredil brez težav. Kasnejši profesor matematike, ki se bo generacijam vtisnil v spomin kot eden najbolj prepoznavnih pedagogov ljubljanske Poljanske gimnazije, je bil namreč, kot pravimo, rojen matematik.

 

Marijan oziroma Marjan Vagaja je minuli teden umrl. Kot profesor matematike je že pred tem počasi vstopil med profesorske legende, ki se jih spominjamo vsi nekdanji Poljanci. Spomnil sem se več anekdot, ki mi bodo za vedno ostale v spominu, ki pa se vsekakor ne more primerjati z njegovim. Večina anekdot je dejansko povezana s tem njegovim neverjetnim spominom, ki ga je ob več priložnostih delil z nami. Posebno poglavje pri Marjanu Vagaji je bilo namreč to, kje je kdaj kdo sedel pri njegovih urah matematike. A ne samo v tekočem šolskem letu in morda še nekaj semestrov nazaj, ne, ne, profesor Vagaja je natanko vedel, kje je kdo sedel leta in leta nazaj. Točno se je spomnil imena in priimka vsakega dijaka, vedel je, kje je sedel, s kom je sedel itd.

 

 

***

 

Ko smo 3. septembra leta 1990 začeli s prvim dnem pouka na Poljanski gimnaziji, se mi je kot svežepečenemu dijaku profesor Vagaja zdel poosebljena strogost. Podobno kot še nekaj profesoric in profesorjev. Nasploh se mi je stavba na Strossmayerjevi 1 zdela stara kot zemlja, hladna in asketska. S čudnim vonjem, ki ga nisem mogel definirati. Razpokan star hrastov parket v učilnicah je deloval, kot da je iz časov Marije Terezije in - roko na srce - tudi nekateri učitelji so se mi zdeli približno toliko stari. Prvih nekaj dni sem čutil precej nelagodja, ki se ga spominjam še zdaj, ko pišem tale tekst. Verjetno se nas je podobno počutilo kar nekaj, morda so profesorji, vsaj nekateri, to opazili in poskušali ozračje sprostiti z nekaj pozitivne energije in humorjem.

 

Profesor Vagaja je bil visoke, sloke postave in vedno kot iz škatljice. Nikoli ga nismo videli brez obleke, vedno je bil sveže obrit, nosil je srajico in kravato z windsorskim vozlom (ki je, kot sem izvedel kasneje, ko sem tudi sam začel nositi kravate, praoče vseh kravatnih vozlov), pa seveda telovnik ... Še vedno se spominjam njegove rjave obleke, o kateri je vedel vse, sploh pa to, kdaj in kje jo je kupil - ceno je, to si lahko mislite, še vedno poznal do pare natančno.

 

Profesor Vagaja nas je od prvega dni vikal in klical po priimkih. "Zozolly, ste dobro spali?" "Sernec, je bil vaš očka kdaj moj dijak? Kako mu je ime? ... Aha, da, da, se ga spomnim, generacija 1965-1969 je bil, sedel je v tretji vrsti, tik ob oknu." "Steinbuch, kaj pa vam piše na puloverju? Crazy Horse? Pa veste, kdo je to bil? Veste, lepo. Zmagovalec bitke pri Ranjenem kolenu, drži. Jej, jej, Steinbuch, vi danes niste ravno zmagovalec, tole bo samo 'cvajerček', dvojkica."

 

In tako dalje in tako dalje. Pa njegova obsedenost s čistočo, ki nas je zabavala. Verjetno bi se spomnil še množice zabavnih in duhovitih primerov, povezanih s profesorjem Vagajo, o katerem sem med pisanjem tega In memoriam poskušal zbrati še kaj "objektivno koristnih podatkov" s pomočjo Googla, običajna žurnalistična praksa pač. Bil sem presenečen, kako malo sem lahko našel. Kot da bi iskal podatke o nekom, ki je živel v nekem drugem stoletju in za njim skorajda ni ostalo sledi. Toda to je nesmisel, kajti če nekdanji dijaki Poljan koga nosimo s seboj, potem je to Marjan Vagaja, ena izmed profesorskih legend.

 

Na spletu sem vseeno našel nekaj podatkov o njegovih strokovnih recenzijah, člankov, ki jih je napisal za glasilo mladih matematikov Presek ob obletnicah rojstev ali smrti pomembnih matematikov (iz njegovega prispevka Ob stoletnici rojstva matematika Josipa Plemlja sem črpal tudi "navdih" za uvod v svoj tekst) ... in tudi to, da je leta 1971 v Novem mestu prejel nagrado Društva matematikov, fizikov in astronomov (DMFA) za delo z mladimi.

 

 

Marjan Vagaja (1932-2019)

 

 

Naletel pa sem še na en podatek, ki se mi je sprva zdel precej osebej, vsaj v širšem, družbenem oziroma zgodovinskem kontekstu. Profesor Vagaja nikoli v vseh štirih letih ni izrekel enega samega stavka, ki bi bil politično ali na kakršen koli drug način ideološko obarvan. Nikoli ni dajal nobenega "predznaka", bil je resnično hladno matematično nevtralen. Nekaj približnih simpatij glede politike sem pri njem zaslutil šele leta kasneje, ko smo se nekakrat srečali v ljubljanski Drami (njegova soproga Majda nas je sicer prav tako poučevala na Poljanski gimnaziji, in sicer slovenščino), ko je beseda dala besedo. A kot rečeno, zaslutil sem samo obrise. Prav zato sem se zdrznil, ko mi je med brskanjem po spletu v oči padel podatek, ki je sicer povsem izven matematičnega oziroma poklicnega konteksta Marjana Vagaje, vseeno pa govori o človeku, ki je imel tudi svojo družinsko zgodbo: da je profesor leta 1997 daroval za postavitev farne spominske plošče mrtvim domobrancem.

 

 

***

  

Pojma nimam, kakšne učitelje in profesorje bosta imela nekoč moja otroka. Morda bo digitalizacija do takrat že "ukinila" klasičnega predavatelja in uvedla nekakšne avatarje, morda bo pedagoški del potekal tudi izven učilnic, kajti avatar bo lahko svojo uro matematike ali slovenščine odpredaval kjerkoli. Očitno sem že tudi jaz star ali pa postajam nazadnjaški. Kajti če pomislim na svoja gimnazijska leta, če se spomnim legendarnih profesorjev - ob Vagaji moram nujno omeniti vsaj Vido Spazzapan Brelih, Alberta Avguštinčiča, Marka Pluta ... -, potem imam čudne občutke, ko pomislim, da je naša generacija polnoletnost dočakala štiri leta pred "iznajdbo" Googla. Morda so naše čustvene vezi s preteklostjo zato drugačne. Če si želimo priklicati slike iz gimnazijskih let, če bi se radi spomnili našega profesorja matematike, potem moramo dejansko zapreti oči in se potopiti v spomine, odplavati nazaj v preteklost brez Facebooka, Instagrama in ostale digitalne kloake sedanjosti.

 

Dragi profesor Vagaja, vesel sem, da nekaj napisal v vaš spomin. Že dolgo časa nisem kakšnega svojega teksta tako pedantno in dolgo sestavljal. Očitno ste nas res dobro vzgojili.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
1
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
3
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
16
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
O načelni kontradikciji in dvomu: Nosilci odgovornosti morajo stalno dokazovati, da delajo prav.
6
22.12.2019 08:00
Ne gre za to, ali korupcija v kakšnem primeru je ali ni, ali jo kdo dokaže, ali je ne. Gre za absolutno vrednostno sodbo, da je ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,169
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 2,670
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,427
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,218
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,791
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,347
07/
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
Božo Cerar
Ogledov: 1,383
08/
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
Uredništvo
Ogledov: 1,498
09/
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
Uredništvo
Ogledov: 3,287
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 651