Kako je mogoče na dan žena pozabiti ženske in kako se je v formalni govorni položaj na univerzo prikradlo polvikanje, ki ga slovnica uvršča v neknjižni pogovorni jezik? V slovenskem knjižnem jeziku, ki ga zahteva formalni govorni položaj na javni instituciji, kot je univerza, je vikalna oblika samo ena – Spoštovani – in vključuje oba spola. Če bi avtorica spol želela posebej poudariti, kar pa po mojem mnenju ni potrebno, bi morala napisati tudi samostalnik in nas nagovoriti npr. tako: Spoštovana kolegica, Spoštovana profesorica.

Na opozorilo o neprimernem nagovarjanju žensk sem prejela naslednji odgovor: "V komisiji menimo, da je nagovor popolnoma primeren, saj vabilo naslavlja posamezno osebo, katere imena in spola ne poznamo, torej gre za krajšo obliko naslavljanja 'Spoštovana gospa, spoštovani gospod'. Takšno naslavljanje tudi sledi Smernicam za spolno občutljivo rabo jezika, ki ga je pred kratkim izdalo Ministrstvo za delo."

Pojasnilo komisije je napačno, kajti pri ujemanju mora biti jedrna beseda v besedni zvezi – torej samostalnik gospa ali gospod – izražena, nepoznavanje spola pri gospe ali gospodu pa je nerazumljivo. Utemeljevanje take rabe s sklicevanjem na Smernice za spolno občutljivo rabo jezika (vir) kaže nerazumevanje priročnika, v katerem piše, da so take oblike polvikanje in v rabi v "manj formalnem kontekstu", kar nagovarjanje na univerzi gotovo ni:

Mojca Šauperl, Helena Dobrovoljc, Jasna Jeram, Maksimiljan Gulič, 2018: Smernice za spolno občutljivo rabo jezika. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (vir).

Zaradi vztrajanja pri za univerzo neprimernem nagovarjanju me je zanimalo, kdo v komisiji je izpeljal tako razlago. Predsednica tega podatka ni navedla, po pojasnilo pa bi morala priti na posvet, kajti dopisovanje po elektronski pošti naj ne bi vodilo h konstruktivnemu dialogu.

Na moj protest zaradi izkoriščanja dneva žena za propagiranje enakosti spolov, ki po mojem mnenju ni v interesu žensk, sem prejela odgovor, "da komisija s tem posvetom popolnoma primerno proslavlja Mednarodni dan žensk v duhu enakosti spolov". Pojasnila besedne zveze "duh enakosti spolov" in definicije spolov, s katerimi so na dan žena nadomestili ženske, nisem prejela.

Ker moja e-pošta ostaja brez odgovorov, sem se raziskovanja lotila sama. Najprej sem na strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport odkrila Sklep o imenovanju Komisije za enake možnosti na področju znanosti (vir), ki ga je ministrica Maja Makovec Brenčič podpisala 4. junija 2018, dan po predčasnih državnozborskih volitvah. Stara komisija se je imenovala Komisija za ženske v znanosti, poročilo za leto 2017 pa razkriva njene težave, kajti "Ministrstvo ni realiziralo nobenega sklepa, ki ga je Komisija sprejela v mandatnem obdobju" (vir). Nov mandat je torej prinesel spremembo imena komisije z izbrisom žensk in njihovo nadomestitev z enakimi možnostmi.  

Razlago enakosti spolov sem poiskala na strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (vir): "Koncept 'enakost spolov' je bil razvit v študijah spolov in kot tak prevzet v politični besednjak Organizacije združenih narodov in Evropske unije. Na tem konceptu temeljijo politike enakosti spolov."

V besedilu je poudarjena nujnost sprejetja enakosti spolov v vse politike: "Pojem enakost spolov moramo torej razumeti kot načelo, ki ga morajo vsebovati vse politike in ukrepi za zagotavljanje polnega uživanja vseh človekovih pravic, kot pravico samo po sebi in kot končni cilj, ki ga moramo doseči oziroma udejanjiti v praksi."

Veliko je vsebinsko praznih fraz: "To pomeni, da se politika enakosti spolov zavzema za resnično partnerstvo med ženskami in moškimi ter delitev odgovornosti pri odpravljanju neravnovesij v javnem in zasebnem življenju. Ko torej govorimo o enakopravnosti spolov, enakovrednosti, o enakih možnostih, o enakih pravicah, enakem dostojanstvu itd., govorimo ravno o tem, kar je pod skupnim imenom zajeto v pojmu enakost spolov."

Bolj natančno razlago enakosti spolov in poti do nje najdemo v Akciji za enakost, razvoj in mir: "Koncept enakosti priznava, da so včasih potrebna različna ravnanja in obravnavanja žensk in moških, da dosežejo enake rezultate. Taki ukrepi so potrebni zaradi različnih življenjskih pogojev ali zaradi kompenzacije za preteklo diskriminacijo."

Politika, katere cilj je doseganje enakih rezultatov, je zame nesprejemljiva, kajti pomeni neenakopravno obravnavo, nesprejemljivo se mi zdi tudi sklicevanje na preteklo diskriminacijo. Moj letošnji 8. marec zato ne bo praznovanje enakosti, ampak se ob tem prazniku spominjam kemičarke Ane Mayer Kansky, ki je leta 1920 postala prva doktorica znanosti na novoustanovljeni slovenski univerzi (vir). Slovenska univerza, ki letos praznuje 100-letnico, sodi namreč med tiste univerze, na katerih je prva doktorirala ženska.

Ana Mayer Kansky si je morala denar za študij zaslužiti sama. Na Dunaju je študirala kemijo in fiziko, ko pa je leta 1918 dunajska univerza "sprejela odlok, da morajo študentke in študenti slovanskih narodnosti zapustiti univerzo", je študij nadaljevala v Ljubljani. Z disertacijo iz kemije z naslovom O učinkovanju formalina na škrob je postala 72. ženska na svetu z doktorskim nazivom (vir).

Leta 1921 se je poročila s profesorjem in dekanom ljubljanske Medicinske fakultete Evgenom Kanskym in rodila tri otroke. Leto kasneje sta z možem kupila pogorelo oljarno v Podgradu pri Zalogu in postavila prvo jugoslovansko tovarno za proizvodnjo zapletenih organskih spojin. "Z njo sta se z možem v zgodovino zapisala kot pionirja kemijske in farmacevtske industrije na slovenskih tleh" (vir). Med drugo svetovno vojno so njuno tovarno najprej zaplenili Nemci, po vojni pa je bila nacionalizirana. Jeseni 1945 so moža pri oseminpetdesetih prisilno upokojili, Ana Mayer Kansky pa se je po vojni zaposlila kot učiteljica na srednji tehnični šoli v Ljubljani (vir). 

Danes si težko predstavljamo, kako težko je bilo v preteklosti živeti in študirati, še posebno za ženske. Zato je pomembno, da spoznamo ženske, ki so razumele družbene probleme in jih tudi ustrezno reševale. Veliko stvari se je izboljšalo, kljub temu pa za nekatere boj še kar traja. Drugače kot v preteklosti pa pobude za spremembe ne prihajajo iz množic, ampak se ukrepi vsiljujejo z vodilnih položajev osvojenih institucij. Enakopravnost spolov ne zadostuje, zahteva se enakost rezultatov. Žrtev politike enakosti je bila v preteklosti tudi prva doktorica znanosti, zato naj 8. marec ostane dan žena.  

Dr. Saška Štumberger je docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Mnenja v prispevku so njena osebna in ne odražajo nujno stališč institucije, na kateri je zaposlena. Naslov komentarja je izbralo uredništvo portala+.