Komentar

Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk

Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk nosi naslov Enakost spolov in dolgoročne institucionalne spremembe (vir), v programu pa ženske niso niti enkrat omenjene. Poseben je bil tudi nagovor predsednice komisije dr. Andreje Gomboc: Spoštovana, spoštovani.

06.03.2019 23:34
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   dan žena   8. marec   kulturni marksiszem   Ana Mayer Kansky   Maja Makovec Brenčič   Komsija za ženske v znanosti

Fotomontaža: portal+

Moj letošnji 8. marec ne bo praznovanje enakosti, ampak se ob tem prazniku spominjam kemičarke Ane Mayer Kansky, ki je leta 1920 postala prva doktorica znanosti na novoustanovljeni slovenski univerzi. Slovenska univerza, ki letos praznuje 100-letnico, sodi namreč med tiste univerze, na katerih je prva doktorirala ženska.

Kako je mogoče na dan žena pozabiti ženske in kako se je v formalni govorni položaj na univerzo prikradlo polvikanje, ki ga slovnica uvršča v neknjižni pogovorni jezik? V slovenskem knjižnem jeziku, ki ga zahteva formalni govorni položaj na javni instituciji, kot je univerza, je vikalna oblika samo ena – Spoštovani – in vključuje oba spola. Če bi avtorica spol želela posebej poudariti, kar pa po mojem mnenju ni potrebno, bi morala napisati tudi samostalnik in nas nagovoriti npr. tako: Spoštovana kolegica, Spoštovana profesorica.

 

Na opozorilo o neprimernem nagovarjanju žensk sem prejela naslednji odgovor: "V komisiji menimo, da je nagovor popolnoma primeren, saj vabilo naslavlja posamezno osebo, katere imena in spola ne poznamo, torej gre za krajšo obliko naslavljanja 'Spoštovana gospa, spoštovani gospod'. Takšno naslavljanje tudi sledi Smernicam za spolno občutljivo rabo jezika, ki ga je pred kratkim izdalo Ministrstvo za delo."

 

Pojasnilo komisije je napačno, kajti pri ujemanju mora biti jedrna beseda v besedni zvezi – torej samostalnik gospa ali gospod – izražena, nepoznavanje spola pri gospe ali gospodu pa je nerazumljivo. Utemeljevanje take rabe s sklicevanjem na Smernice za spolno občutljivo rabo jezika (vir) kaže nerazumevanje priročnika, v katerem piše, da so take oblike polvikanje in v rabi v "manj formalnem kontekstu", kar nagovarjanje na univerzi gotovo ni:

 

Mojca Šauperl, Helena Dobrovoljc, Jasna Jeram, Maksimiljan Gulič, 2018: Smernice za spolno občutljivo rabo jezika. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (vir).

 

 

Zaradi vztrajanja pri za univerzo neprimernem nagovarjanju me je zanimalo, kdo v komisiji je izpeljal tako razlago. Predsednica tega podatka ni navedla, po pojasnilo pa bi morala priti na posvet, kajti dopisovanje po elektronski pošti naj ne bi vodilo h konstruktivnemu dialogu.

 

Na moj protest zaradi izkoriščanja dneva žena za propagiranje enakosti spolov, ki po mojem mnenju ni v interesu žensk, sem prejela odgovor, "da komisija s tem posvetom popolnoma primerno proslavlja Mednarodni dan žensk v duhu enakosti spolov". Pojasnila besedne zveze "duh enakosti spolov" in definicije spolov, s katerimi so na dan žena nadomestili ženske, nisem prejela.

 

Ker moja e-pošta ostaja brez odgovorov, sem se raziskovanja lotila sama. Najprej sem na strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport odkrila Sklep o imenovanju Komisije za enake možnosti na področju znanosti (vir), ki ga je ministrica Maja Makovec Brenčič podpisala 4. junija 2018, dan po predčasnih državnozborskih volitvah. Stara komisija se je imenovala Komisija za ženske v znanosti, poročilo za leto 2017 pa razkriva njene težave, kajti "Ministrstvo ni realiziralo nobenega sklepa, ki ga je Komisija sprejela v mandatnem obdobju" (vir). Nov mandat je torej prinesel spremembo imena komisije z izbrisom žensk in njihovo nadomestitev z enakimi možnostmi.  

 

Razlago enakosti spolov sem poiskala na strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (vir): "Koncept 'enakost spolov' je bil razvit v študijah spolov in kot tak prevzet v politični besednjak Organizacije združenih narodov in Evropske unije. Na tem konceptu temeljijo politike enakosti spolov."

 

V besedilu je poudarjena nujnost sprejetja enakosti spolov v vse politike: "Pojem enakost spolov moramo torej razumeti kot načelo, ki ga morajo vsebovati vse politike in ukrepi za zagotavljanje polnega uživanja vseh človekovih pravic, kot pravico samo po sebi in kot končni cilj, ki ga moramo doseči oziroma udejanjiti v praksi."

 

Veliko je vsebinsko praznih fraz: "To pomeni, da se politika enakosti spolov zavzema za resnično partnerstvo med ženskami in moškimi ter delitev odgovornosti pri odpravljanju neravnovesij v javnem in zasebnem življenju. Ko torej govorimo o enakopravnosti spolov, enakovrednosti, o enakih možnostih, o enakih pravicah, enakem dostojanstvu itd., govorimo ravno o tem, kar je pod skupnim imenom zajeto v pojmu enakost spolov."

 

Bolj natančno razlago enakosti spolov in poti do nje najdemo v Akciji za enakost, razvoj in mir: "Koncept enakosti priznava, da so včasih potrebna različna ravnanja in obravnavanja žensk in moških, da dosežejo enake rezultate. Taki ukrepi so potrebni zaradi različnih življenjskih pogojev ali zaradi kompenzacije za preteklo diskriminacijo."

 

Politika, katere cilj je doseganje enakih rezultatov, je zame nesprejemljiva, kajti pomeni neenakopravno obravnavo, nesprejemljivo se mi zdi tudi sklicevanje na preteklo diskriminacijo. Moj letošnji 8. marec zato ne bo praznovanje enakosti, ampak se ob tem prazniku spominjam kemičarke Ane Mayer Kansky, ki je leta 1920 postala prva doktorica znanosti na novoustanovljeni slovenski univerzi (vir). Slovenska univerza, ki letos praznuje 100-letnico, sodi namreč med tiste univerze, na katerih je prva doktorirala ženska.

 

Ana Mayer Kansky si je morala denar za študij zaslužiti sama. Na Dunaju je študirala kemijo in fiziko, ko pa je leta 1918 dunajska univerza "sprejela odlok, da morajo študentke in študenti slovanskih narodnosti zapustiti univerzo", je študij nadaljevala v Ljubljani. Z disertacijo iz kemije z naslovom O učinkovanju formalina na škrob je postala 72. ženska na svetu z doktorskim nazivom (vir).

 

Leta 1921 se je poročila s profesorjem in dekanom ljubljanske Medicinske fakultete Evgenom Kanskym in rodila tri otroke. Leto kasneje sta z možem kupila pogorelo oljarno v Podgradu pri Zalogu in postavila prvo jugoslovansko tovarno za proizvodnjo zapletenih organskih spojin. "Z njo sta se z možem v zgodovino zapisala kot pionirja kemijske in farmacevtske industrije na slovenskih tleh" (vir). Med drugo svetovno vojno so njuno tovarno najprej zaplenili Nemci, po vojni pa je bila nacionalizirana. Jeseni 1945 so moža pri oseminpetdesetih prisilno upokojili, Ana Mayer Kansky pa se je po vojni zaposlila kot učiteljica na srednji tehnični šoli v Ljubljani (vir). 

 

Danes si težko predstavljamo, kako težko je bilo v preteklosti živeti in študirati, še posebno za ženske. Zato je pomembno, da spoznamo ženske, ki so razumele družbene probleme in jih tudi ustrezno reševale. Veliko stvari se je izboljšalo, kljub temu pa za nekatere boj še kar traja. Drugače kot v preteklosti pa pobude za spremembe ne prihajajo iz množic, ampak se ukrepi vsiljujejo z vodilnih položajev osvojenih institucij. Enakopravnost spolov ne zadostuje, zahteva se enakost rezultatov. Žrtev politike enakosti je bila v preteklosti tudi prva doktorica znanosti, zato naj 8. marec ostane dan žena.  

 

Dr. Saška Štumberger je docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Mnenja v prispevku so njena osebna in ne odražajo nujno stališč institucije, na kateri je zaposlena. Naslov komentarja je izbralo uredništvo portala+.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
9
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
19
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
17
20.02.2019 23:10
Ob peti obletnici ruske invazije na Krim Pavlo Klimkin razčlenjuje mit o tem, da naj bi bil ta polotok od nekdaj ruski . V ... Več.
Piše: Pavlo Klimkin
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,746
02/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,738
03/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,047
04/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,321
05/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,621
06/
Dosje Venezuela: V ozadju je res nafta, a gre tudi za geostrateško bitko med Američani in Rusi
Igor Mekina
Ogledov: 1,385
07/
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
Bine Kordež
Ogledov: 1,735
08/
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
Peter Golob
Ogledov: 1,467
09/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,142
10/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 929