Komentar

Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk

Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk nosi naslov Enakost spolov in dolgoročne institucionalne spremembe (vir), v programu pa ženske niso niti enkrat omenjene. Poseben je bil tudi nagovor predsednice komisije dr. Andreje Gomboc: Spoštovana, spoštovani.

06.03.2019 23:34
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   dan žena   8. marec   kulturni marksiszem   Ana Mayer Kansky   Maja Makovec Brenčič   Komsija za ženske v znanosti

Fotomontaža: portal+

Moj letošnji 8. marec ne bo praznovanje enakosti, ampak se ob tem prazniku spominjam kemičarke Ane Mayer Kansky, ki je leta 1920 postala prva doktorica znanosti na novoustanovljeni slovenski univerzi. Slovenska univerza, ki letos praznuje 100-letnico, sodi namreč med tiste univerze, na katerih je prva doktorirala ženska.

Kako je mogoče na dan žena pozabiti ženske in kako se je v formalni govorni položaj na univerzo prikradlo polvikanje, ki ga slovnica uvršča v neknjižni pogovorni jezik? V slovenskem knjižnem jeziku, ki ga zahteva formalni govorni položaj na javni instituciji, kot je univerza, je vikalna oblika samo ena – Spoštovani – in vključuje oba spola. Če bi avtorica spol želela posebej poudariti, kar pa po mojem mnenju ni potrebno, bi morala napisati tudi samostalnik in nas nagovoriti npr. tako: Spoštovana kolegica, Spoštovana profesorica.

 

Na opozorilo o neprimernem nagovarjanju žensk sem prejela naslednji odgovor: "V komisiji menimo, da je nagovor popolnoma primeren, saj vabilo naslavlja posamezno osebo, katere imena in spola ne poznamo, torej gre za krajšo obliko naslavljanja 'Spoštovana gospa, spoštovani gospod'. Takšno naslavljanje tudi sledi Smernicam za spolno občutljivo rabo jezika, ki ga je pred kratkim izdalo Ministrstvo za delo."

 

Pojasnilo komisije je napačno, kajti pri ujemanju mora biti jedrna beseda v besedni zvezi – torej samostalnik gospa ali gospod – izražena, nepoznavanje spola pri gospe ali gospodu pa je nerazumljivo. Utemeljevanje take rabe s sklicevanjem na Smernice za spolno občutljivo rabo jezika (vir) kaže nerazumevanje priročnika, v katerem piše, da so take oblike polvikanje in v rabi v "manj formalnem kontekstu", kar nagovarjanje na univerzi gotovo ni:

 

Mojca Šauperl, Helena Dobrovoljc, Jasna Jeram, Maksimiljan Gulič, 2018: Smernice za spolno občutljivo rabo jezika. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (vir).

 

 

Zaradi vztrajanja pri za univerzo neprimernem nagovarjanju me je zanimalo, kdo v komisiji je izpeljal tako razlago. Predsednica tega podatka ni navedla, po pojasnilo pa bi morala priti na posvet, kajti dopisovanje po elektronski pošti naj ne bi vodilo h konstruktivnemu dialogu.

 

Na moj protest zaradi izkoriščanja dneva žena za propagiranje enakosti spolov, ki po mojem mnenju ni v interesu žensk, sem prejela odgovor, "da komisija s tem posvetom popolnoma primerno proslavlja Mednarodni dan žensk v duhu enakosti spolov". Pojasnila besedne zveze "duh enakosti spolov" in definicije spolov, s katerimi so na dan žena nadomestili ženske, nisem prejela.

 

Ker moja e-pošta ostaja brez odgovorov, sem se raziskovanja lotila sama. Najprej sem na strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport odkrila Sklep o imenovanju Komisije za enake možnosti na področju znanosti (vir), ki ga je ministrica Maja Makovec Brenčič podpisala 4. junija 2018, dan po predčasnih državnozborskih volitvah. Stara komisija se je imenovala Komisija za ženske v znanosti, poročilo za leto 2017 pa razkriva njene težave, kajti "Ministrstvo ni realiziralo nobenega sklepa, ki ga je Komisija sprejela v mandatnem obdobju" (vir). Nov mandat je torej prinesel spremembo imena komisije z izbrisom žensk in njihovo nadomestitev z enakimi možnostmi.  

 

Razlago enakosti spolov sem poiskala na strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (vir): "Koncept 'enakost spolov' je bil razvit v študijah spolov in kot tak prevzet v politični besednjak Organizacije združenih narodov in Evropske unije. Na tem konceptu temeljijo politike enakosti spolov."

 

V besedilu je poudarjena nujnost sprejetja enakosti spolov v vse politike: "Pojem enakost spolov moramo torej razumeti kot načelo, ki ga morajo vsebovati vse politike in ukrepi za zagotavljanje polnega uživanja vseh človekovih pravic, kot pravico samo po sebi in kot končni cilj, ki ga moramo doseči oziroma udejanjiti v praksi."

 

Veliko je vsebinsko praznih fraz: "To pomeni, da se politika enakosti spolov zavzema za resnično partnerstvo med ženskami in moškimi ter delitev odgovornosti pri odpravljanju neravnovesij v javnem in zasebnem življenju. Ko torej govorimo o enakopravnosti spolov, enakovrednosti, o enakih možnostih, o enakih pravicah, enakem dostojanstvu itd., govorimo ravno o tem, kar je pod skupnim imenom zajeto v pojmu enakost spolov."

 

Bolj natančno razlago enakosti spolov in poti do nje najdemo v Akciji za enakost, razvoj in mir: "Koncept enakosti priznava, da so včasih potrebna različna ravnanja in obravnavanja žensk in moških, da dosežejo enake rezultate. Taki ukrepi so potrebni zaradi različnih življenjskih pogojev ali zaradi kompenzacije za preteklo diskriminacijo."

 

Politika, katere cilj je doseganje enakih rezultatov, je zame nesprejemljiva, kajti pomeni neenakopravno obravnavo, nesprejemljivo se mi zdi tudi sklicevanje na preteklo diskriminacijo. Moj letošnji 8. marec zato ne bo praznovanje enakosti, ampak se ob tem prazniku spominjam kemičarke Ane Mayer Kansky, ki je leta 1920 postala prva doktorica znanosti na novoustanovljeni slovenski univerzi (vir). Slovenska univerza, ki letos praznuje 100-letnico, sodi namreč med tiste univerze, na katerih je prva doktorirala ženska.

 

Ana Mayer Kansky si je morala denar za študij zaslužiti sama. Na Dunaju je študirala kemijo in fiziko, ko pa je leta 1918 dunajska univerza "sprejela odlok, da morajo študentke in študenti slovanskih narodnosti zapustiti univerzo", je študij nadaljevala v Ljubljani. Z disertacijo iz kemije z naslovom O učinkovanju formalina na škrob je postala 72. ženska na svetu z doktorskim nazivom (vir).

 

Leta 1921 se je poročila s profesorjem in dekanom ljubljanske Medicinske fakultete Evgenom Kanskym in rodila tri otroke. Leto kasneje sta z možem kupila pogorelo oljarno v Podgradu pri Zalogu in postavila prvo jugoslovansko tovarno za proizvodnjo zapletenih organskih spojin. "Z njo sta se z možem v zgodovino zapisala kot pionirja kemijske in farmacevtske industrije na slovenskih tleh" (vir). Med drugo svetovno vojno so njuno tovarno najprej zaplenili Nemci, po vojni pa je bila nacionalizirana. Jeseni 1945 so moža pri oseminpetdesetih prisilno upokojili, Ana Mayer Kansky pa se je po vojni zaposlila kot učiteljica na srednji tehnični šoli v Ljubljani (vir). 

 

Danes si težko predstavljamo, kako težko je bilo v preteklosti živeti in študirati, še posebno za ženske. Zato je pomembno, da spoznamo ženske, ki so razumele družbene probleme in jih tudi ustrezno reševale. Veliko stvari se je izboljšalo, kljub temu pa za nekatere boj še kar traja. Drugače kot v preteklosti pa pobude za spremembe ne prihajajo iz množic, ampak se ukrepi vsiljujejo z vodilnih položajev osvojenih institucij. Enakopravnost spolov ne zadostuje, zahteva se enakost rezultatov. Žrtev politike enakosti je bila v preteklosti tudi prva doktorica znanosti, zato naj 8. marec ostane dan žena.  

 

Dr. Saška Štumberger je docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Mnenja v prispevku so njena osebna in ne odražajo nujno stališč institucije, na kateri je zaposlena. Naslov komentarja je izbralo uredništvo portala+.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
0
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
1
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,145
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,914
03/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,557
04/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,691
05/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,565
06/
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
Božo Cerar
Ogledov: 815
07/
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
Uredništvo
Ogledov: 1,705
08/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,135
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,423
10/
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,921