Komentar

Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?

Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju do ZDA in Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v gospodarski, kulturni, predvsem pa v zunanji politiki. Koliko je bila za strateško enotnost zaslužna Amerika na eni in Sovjetska zveza kot skupni sovražnik na drugi strani? S koncem hladne vojne so se začela postavljati drugačna vprašanja. Nova Evropa se je po koncu berlinskega zidu in železne zavese sprva utemeljevala na spravi med Vzhodom in Zahodom, vendar ta sprava ni dolgo trajala.

08.03.2019 18:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Emmanuel Macron   Evropa   brexit   Pour une renaissance européenne   ZDA   Sovjetska zveza   Nemčija   Francija   Manfred Weber

Fotomontaža: portal+a

Macronova pobuda je dobrodošla, čeprav prihaja v času pred volitvami in poleg univerzalnih vrednot podpira tudi takšne, ki bi lahko koga odtujile.

Spomladi leta 1991, torej po koncu hladne vojne, vendar pred razpadom Jugoslavije in Sovjetske zveze, je (tedaj že bivšega) italijanskega predsednika vlade Amintora Fanfanija skrbelo vprašanje, kaj - če sploh kaj - bo tisto, kar bo držalo skupaj Evropo. Večkrat sem že omenil sončno popoldne na terasi rimskega stanovanja, ko je gostitelj ugotavljal, da je zmanjkalo veziva/lepila, ki je združevalo Evropejce, in mi zaupal, da vsak dan moli za Mihaila Gorbačova. O vprašanju, kaj je bilo to lepilo; ali krščanstvo ali nemara sovjetski socializem, ki se mu je Zahod zoperstavljal vsa povojna leta, sem ugibal še dolgo po tem srečanju. V preambuli Pogodbe o ustavi za Evropo (2003), ki je pogorela na nizozemskem in francoskem referendumu (2005), ni omenjeno krščanstvo, ampak "navdih iz kulturnega, verskega in humanističnega izročila Evrope". Vrednotni besednjak te pogodbe vsebuje še dve pomembni mesti:

 

* (prepričanje), da so narodi Evrope, četudi še vedno ponosni vsak na svojo nacionalno identiteto in zgodovino, odločeni preseči starodavne razkole in vse tesneje medsebojno povezani kovati skupno usodo,

 

* (prepričanje), da … Evropa, tako "združena v svoji raznolikosti", ponuja najboljšo možnost…

 

 

Ta vprašanja so postala posebej aktualna po povečanju članstva EU leta 2004, po grožnji Grčiji, da jo utegnejo izključiti iz EU (grexit 2012), po ukrajinski krizi (2014), po britanskem referendumu o izstopu iz EU (brexit 2016) in po pripetijah s Katalonijo (2017). Ta vprašanja se spet postavljajo pred letošnjimi evropskimi volitvami, nedavno pa sta jih novinarja nemškega tednika Der Spiegel postavila Manfredu Webru, kandidatu ELS za predsednika Evropske komisije. Ta je odgovoril:

 

Obstaja "evropski način življenja", evropski življenjski občutek. Ta opisuje naš temelj, vrednote in pravila, o katerih nihče ne dvomi: pravna država, demokracija, neodvisnost medijev, socialno-tržno gospodarstvo ali enakopravnost moškega in ženske - vse to načeloma sprejemajo tako Švedi kot Čehi. [1]

 

 

Nemška novinarja sta previdno ugovarjala z vprašanjem o populistih, ki da odganjajo ljudi z inozemskimi koreninami, t.j. da dvomijo o evropskih vrednotah. Weber je nato odgovoril, da to vprašanje razdvaja evropsko politiko, nakar je naštel nasprotnike vrednot in načel, ki jih njegova stranka želi poraziti na volitvah. Z drugimi besedami je priznal, da vrednote, s katerimi se odpravlja na volitve, niso univerzalne, ampak da Evropejce razdvajajo; torej niso vrednote, ki bi imele splošno veljavo in o katerih nihče ne dvomi. Weber bi moral, če bi hotel imenovati univerzalne evropske vrednote, ponoviti tekst Pogodbe o ustavi za Evropo, ki so jo zavrnili Francozi in Nizozemci in ki bi jo, če bi imeli priložnost, gotovo zavrnili tudi Britanci. Edini tekst, ki "pokrije" vse evropske narode in vse njihove vrednote, se glasi: Najboljša možnost za Evropo je, da je združena v raznolikosti, ta tekst pa seveda nima nobene prave vsebine, ampak je slejkoprej znak zadrege.

 

Evropska unija je nastala na podlagi načel/vrednot o spravi in solidarnosti [2] med narodi, ki so se vojskovali v drugi svetovni vojni, predvsem med Nemci in Francozi. To spravo so narekovali zmagovalci, utemeljena pa je na ameriško-britanski Atlantski listini iz leta 1941, ki ni naredila napake iz Versaillesa, da bi poleg režimov izključevala tudi narode in države.

 

Seveda je vprašanje, ali Evropa potrebuje načela in vrednote, o katerih ne bi dvomil noben Evropejec. (Najbrž jih potrebuje predvsem pri nastopih na mednarodnem prizorišču?!) Res je, da je Evropska unija na podlagi Schumanovih in ostalih povojnih načel, ki jo je imel leta 1991 v mislih Fanfani, relativno dobro in uspešno funkcionirala. De Gaulle jo je skušal usmeriti proti Britancem in Amerikancem, vendar ta poskus ni uspel, ker pravi nasprotniki niso bili na Zahodu, ampak na Vzhodu, v Sovjetski zvezi. Evropska unija je bila ameriška zaveznica. Tupatam so - ne le Francozi - ampak bolj ali manj levo usmerjeni evropski (npr. nemški) politiki poskušali zbližati Evropo in Sovjetsko zvezo, ki pa je pričakovala zbliževanje po svojem okusu. Za združitev Nemčij je npr. zahtevala izgon Nata iz Zahodne Nemčije. To so bile igre hladne vojne, ki so se končale leta 1990 oz. 1991, ko je Sovjetska zveza razpadla. [3]

 

Z eno besedo, Zahodna Evropa (beri EU) je bila v času hladne vojne - v duhu sprave med sovražniki II. svetovne vojne - v razmerju do ZDA in Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v gospodarski, kulturni, predvsem pa v zunanji politiki. Evropska raznolikost je veljala pri manj pomembnih vprašanjih. Ob tem se postavlja vprašanje, koliko je bila za strateško enotnost zaslužna Amerika na eni in Sovjetska zveza (kot skupni sovražnik) na drugi strani. S koncem hladne vojne so se namesto teh začela postavljati drugačna vprašanja. Nova Evropa se je po koncu berlinskega zidu in železne zavese sprva - v času Jelcina - utemeljevala na spravi med Vzhodom in Zahodom. Navsezadnje so nekdanji sovjetski sateliti postali člani EU in Nata. Vendar ta sprava, ki so jo utelešali različni rusko-evropski in rusko-ameriški sosveti, npr. Russia-NATO Council, ni dolgo trajala. Kot v starih časih jo je ohladil Vladimir Putin (najprej s posegi v Gruziji, nato v Ukrajini).

 

Tako smo se znašli v kampanji pred evropskimi volitvami, ki jo označuje brexit. Četrtega marca 2019 je francoski predsednik Emmanuel Macron državljanom 28 držav EU poslal spodbudno pisanje z naslovom "Pour une renaissance européenne" (Za evropsko renesanso). Evropa, pravi Macron, je predvsem zgodovinski uspeh, sprava opustošene celine s prelomnim projektom miru, blaginje in svobode. Vendar, nadaljuje, se zdi, da je Evropa tržišče brez duše.

 

Macronovo pismo vsebuje dve politiki poenotenja: notranje in zunanje poenotenje. Tarča internega poenotenja pod geslom Svoboda, zaščita in napredek so seveda nacionalisti (ki naj bi zmotno branili "našo identiteto" z umikanjem/nazadovanjem Evrope); tarča navzven obrnjenega poenotenja pa so velike sile, ki prevladujejo na področju računalništva, kibernetičnih napadov, manipulacij in od koder prihajajo finančne krize. Macron predlaga nove evropske ustanove: Evropsko agencijo za zaščito demokracij, skupno obmejno policijo in evropski azilni urad; Evropski svet za notranjo varnost (ki bi vključeval Združeno kraljestvo), Evropsko banko za podnebje, Evropski svet za inovacije (s proračunom, ki bi bil primerljiv z ameriškim); predvsem pa bi ustanovili Konferenco za Evropo, pri kateri bi poleg politikov sodelovali strokovnjaki, različna državljanska združenja itn. - in ki bi že spet lahko vključevala Združeno kraljestvo.

 

Macronova pobuda je dobrodošla, čeprav prihaja v času pred volitvami in poleg univerzalnih vrednot podpira tudi takšne, ki bi lahko koga odtujile. Gotovo je ne bodo vesele "velike sile", nekaj polemičnega gradiva pa ponuja tudi tistim Evropejcem, ki bolj ali manj nerazumljeno obračunavajo s politično dediščino, zoper katero se je bila Evropa poenotila v času hladne vojne. Če je mogoče Novo Evropo utemeljiti na spravi med Zahodom in Vzhodom, je seveda treba dopustiti, da se bo Vzhod organiziral na podlagi teh vrednot, ne pa na podlagi vrednot zmagovalcev II. svetovne vojne. Rešitev je seveda subsidiarnost: za lokalne, narodne ali državne probleme mora veljati lokalna, narodna ali državna pristojnost; Evropa pa se bo morala zbrati, da bo znala čim bolje urejati evropske probleme.

 

________________

[1] Peter Müller, Melanie Amann, “Den Europawahlkampf bestimme ich, nicht Viktor Orban”, Der Spiegel št. 10/ 2. 3. 2019, str. 29.

[2] Za uveljavitev teh načel so si prizadevali Robert Schuman, Jean Monnet, Alcide de Gasperi, Konrad Adenauer… O Schumanovi politiki solidarnosti je doktorsko disertacijo napisal Igor Senčar. 

[3] Leta 1952 je združitev Nemčij predlagal Stalin. Nekateri politiki v ZRN (npr. Jakob Kaiser) so bili naklonjeni položaju združene Nemčije kot mostu med Vzhodom in Zahodom, vendar je Adenauer ponudbo zavrnil.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
23
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,964
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,612
03/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 2,065
04/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,900
05/
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,612
06/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,366
07/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,477
08/
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 877
09/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,065
10/
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
Božo Cerar
Ogledov: 958