Komentar

Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?

Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju do ZDA in Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v gospodarski, kulturni, predvsem pa v zunanji politiki. Koliko je bila za strateško enotnost zaslužna Amerika na eni in Sovjetska zveza kot skupni sovražnik na drugi strani? S koncem hladne vojne so se začela postavljati drugačna vprašanja. Nova Evropa se je po koncu berlinskega zidu in železne zavese sprva utemeljevala na spravi med Vzhodom in Zahodom, vendar ta sprava ni dolgo trajala.

08.03.2019 18:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Emmanuel Macron   Evropa   brexit   Pour une renaissance européenne   ZDA   Sovjetska zveza   Nemčija   Francija   Manfred Weber

Fotomontaža: portal+a

Macronova pobuda je dobrodošla, čeprav prihaja v času pred volitvami in poleg univerzalnih vrednot podpira tudi takšne, ki bi lahko koga odtujile.

Spomladi leta 1991, torej po koncu hladne vojne, vendar pred razpadom Jugoslavije in Sovjetske zveze, je (tedaj že bivšega) italijanskega predsednika vlade Amintora Fanfanija skrbelo vprašanje, kaj - če sploh kaj - bo tisto, kar bo držalo skupaj Evropo. Večkrat sem že omenil sončno popoldne na terasi rimskega stanovanja, ko je gostitelj ugotavljal, da je zmanjkalo veziva/lepila, ki je združevalo Evropejce, in mi zaupal, da vsak dan moli za Mihaila Gorbačova. O vprašanju, kaj je bilo to lepilo; ali krščanstvo ali nemara sovjetski socializem, ki se mu je Zahod zoperstavljal vsa povojna leta, sem ugibal še dolgo po tem srečanju. V preambuli Pogodbe o ustavi za Evropo (2003), ki je pogorela na nizozemskem in francoskem referendumu (2005), ni omenjeno krščanstvo, ampak "navdih iz kulturnega, verskega in humanističnega izročila Evrope". Vrednotni besednjak te pogodbe vsebuje še dve pomembni mesti:

 

* (prepričanje), da so narodi Evrope, četudi še vedno ponosni vsak na svojo nacionalno identiteto in zgodovino, odločeni preseči starodavne razkole in vse tesneje medsebojno povezani kovati skupno usodo,

 

* (prepričanje), da … Evropa, tako "združena v svoji raznolikosti", ponuja najboljšo možnost…

 

 

Ta vprašanja so postala posebej aktualna po povečanju članstva EU leta 2004, po grožnji Grčiji, da jo utegnejo izključiti iz EU (grexit 2012), po ukrajinski krizi (2014), po britanskem referendumu o izstopu iz EU (brexit 2016) in po pripetijah s Katalonijo (2017). Ta vprašanja se spet postavljajo pred letošnjimi evropskimi volitvami, nedavno pa sta jih novinarja nemškega tednika Der Spiegel postavila Manfredu Webru, kandidatu ELS za predsednika Evropske komisije. Ta je odgovoril:

 

Obstaja "evropski način življenja", evropski življenjski občutek. Ta opisuje naš temelj, vrednote in pravila, o katerih nihče ne dvomi: pravna država, demokracija, neodvisnost medijev, socialno-tržno gospodarstvo ali enakopravnost moškega in ženske - vse to načeloma sprejemajo tako Švedi kot Čehi. [1]

 

 

Nemška novinarja sta previdno ugovarjala z vprašanjem o populistih, ki da odganjajo ljudi z inozemskimi koreninami, t.j. da dvomijo o evropskih vrednotah. Weber je nato odgovoril, da to vprašanje razdvaja evropsko politiko, nakar je naštel nasprotnike vrednot in načel, ki jih njegova stranka želi poraziti na volitvah. Z drugimi besedami je priznal, da vrednote, s katerimi se odpravlja na volitve, niso univerzalne, ampak da Evropejce razdvajajo; torej niso vrednote, ki bi imele splošno veljavo in o katerih nihče ne dvomi. Weber bi moral, če bi hotel imenovati univerzalne evropske vrednote, ponoviti tekst Pogodbe o ustavi za Evropo, ki so jo zavrnili Francozi in Nizozemci in ki bi jo, če bi imeli priložnost, gotovo zavrnili tudi Britanci. Edini tekst, ki "pokrije" vse evropske narode in vse njihove vrednote, se glasi: Najboljša možnost za Evropo je, da je združena v raznolikosti, ta tekst pa seveda nima nobene prave vsebine, ampak je slejkoprej znak zadrege.

 

Evropska unija je nastala na podlagi načel/vrednot o spravi in solidarnosti [2] med narodi, ki so se vojskovali v drugi svetovni vojni, predvsem med Nemci in Francozi. To spravo so narekovali zmagovalci, utemeljena pa je na ameriško-britanski Atlantski listini iz leta 1941, ki ni naredila napake iz Versaillesa, da bi poleg režimov izključevala tudi narode in države.

 

Seveda je vprašanje, ali Evropa potrebuje načela in vrednote, o katerih ne bi dvomil noben Evropejec. (Najbrž jih potrebuje predvsem pri nastopih na mednarodnem prizorišču?!) Res je, da je Evropska unija na podlagi Schumanovih in ostalih povojnih načel, ki jo je imel leta 1991 v mislih Fanfani, relativno dobro in uspešno funkcionirala. De Gaulle jo je skušal usmeriti proti Britancem in Amerikancem, vendar ta poskus ni uspel, ker pravi nasprotniki niso bili na Zahodu, ampak na Vzhodu, v Sovjetski zvezi. Evropska unija je bila ameriška zaveznica. Tupatam so - ne le Francozi - ampak bolj ali manj levo usmerjeni evropski (npr. nemški) politiki poskušali zbližati Evropo in Sovjetsko zvezo, ki pa je pričakovala zbliževanje po svojem okusu. Za združitev Nemčij je npr. zahtevala izgon Nata iz Zahodne Nemčije. To so bile igre hladne vojne, ki so se končale leta 1990 oz. 1991, ko je Sovjetska zveza razpadla. [3]

 

Z eno besedo, Zahodna Evropa (beri EU) je bila v času hladne vojne - v duhu sprave med sovražniki II. svetovne vojne - v razmerju do ZDA in Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v gospodarski, kulturni, predvsem pa v zunanji politiki. Evropska raznolikost je veljala pri manj pomembnih vprašanjih. Ob tem se postavlja vprašanje, koliko je bila za strateško enotnost zaslužna Amerika na eni in Sovjetska zveza (kot skupni sovražnik) na drugi strani. S koncem hladne vojne so se namesto teh začela postavljati drugačna vprašanja. Nova Evropa se je po koncu berlinskega zidu in železne zavese sprva - v času Jelcina - utemeljevala na spravi med Vzhodom in Zahodom. Navsezadnje so nekdanji sovjetski sateliti postali člani EU in Nata. Vendar ta sprava, ki so jo utelešali različni rusko-evropski in rusko-ameriški sosveti, npr. Russia-NATO Council, ni dolgo trajala. Kot v starih časih jo je ohladil Vladimir Putin (najprej s posegi v Gruziji, nato v Ukrajini).

 

Tako smo se znašli v kampanji pred evropskimi volitvami, ki jo označuje brexit. Četrtega marca 2019 je francoski predsednik Emmanuel Macron državljanom 28 držav EU poslal spodbudno pisanje z naslovom "Pour une renaissance européenne" (Za evropsko renesanso). Evropa, pravi Macron, je predvsem zgodovinski uspeh, sprava opustošene celine s prelomnim projektom miru, blaginje in svobode. Vendar, nadaljuje, se zdi, da je Evropa tržišče brez duše.

 

Macronovo pismo vsebuje dve politiki poenotenja: notranje in zunanje poenotenje. Tarča internega poenotenja pod geslom Svoboda, zaščita in napredek so seveda nacionalisti (ki naj bi zmotno branili "našo identiteto" z umikanjem/nazadovanjem Evrope); tarča navzven obrnjenega poenotenja pa so velike sile, ki prevladujejo na področju računalništva, kibernetičnih napadov, manipulacij in od koder prihajajo finančne krize. Macron predlaga nove evropske ustanove: Evropsko agencijo za zaščito demokracij, skupno obmejno policijo in evropski azilni urad; Evropski svet za notranjo varnost (ki bi vključeval Združeno kraljestvo), Evropsko banko za podnebje, Evropski svet za inovacije (s proračunom, ki bi bil primerljiv z ameriškim); predvsem pa bi ustanovili Konferenco za Evropo, pri kateri bi poleg politikov sodelovali strokovnjaki, različna državljanska združenja itn. - in ki bi že spet lahko vključevala Združeno kraljestvo.

 

Macronova pobuda je dobrodošla, čeprav prihaja v času pred volitvami in poleg univerzalnih vrednot podpira tudi takšne, ki bi lahko koga odtujile. Gotovo je ne bodo vesele "velike sile", nekaj polemičnega gradiva pa ponuja tudi tistim Evropejcem, ki bolj ali manj nerazumljeno obračunavajo s politično dediščino, zoper katero se je bila Evropa poenotila v času hladne vojne. Če je mogoče Novo Evropo utemeljiti na spravi med Zahodom in Vzhodom, je seveda treba dopustiti, da se bo Vzhod organiziral na podlagi teh vrednot, ne pa na podlagi vrednot zmagovalcev II. svetovne vojne. Rešitev je seveda subsidiarnost: za lokalne, narodne ali državne probleme mora veljati lokalna, narodna ali državna pristojnost; Evropa pa se bo morala zbrati, da bo znala čim bolje urejati evropske probleme.

 

________________

[1] Peter Müller, Melanie Amann, “Den Europawahlkampf bestimme ich, nicht Viktor Orban”, Der Spiegel št. 10/ 2. 3. 2019, str. 29.

[2] Za uveljavitev teh načel so si prizadevali Robert Schuman, Jean Monnet, Alcide de Gasperi, Konrad Adenauer… O Schumanovi politiki solidarnosti je doktorsko disertacijo napisal Igor Senčar. 

[3] Leta 1952 je združitev Nemčij predlagal Stalin. Nekateri politiki v ZRN (npr. Jakob Kaiser) so bili naklonjeni položaju združene Nemčije kot mostu med Vzhodom in Zahodom, vendar je Adenauer ponudbo zavrnil.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
14
26.10.2020 21:05
Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene ... Več.
Piše: Božo Cerar
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
5
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
19
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.963
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.629
03/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.287
04/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.513
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.248
06/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.691
07/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.458
08/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.463
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.193
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 19.681