Komentar

Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?

Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju do ZDA in Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v gospodarski, kulturni, predvsem pa v zunanji politiki. Koliko je bila za strateško enotnost zaslužna Amerika na eni in Sovjetska zveza kot skupni sovražnik na drugi strani? S koncem hladne vojne so se začela postavljati drugačna vprašanja. Nova Evropa se je po koncu berlinskega zidu in železne zavese sprva utemeljevala na spravi med Vzhodom in Zahodom, vendar ta sprava ni dolgo trajala.

08.03.2019 18:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Emmanuel Macron   Evropa   brexit   Pour une renaissance européenne   ZDA   Sovjetska zveza   Nemčija   Francija   Manfred Weber

Fotomontaža: portal+a

Macronova pobuda je dobrodošla, čeprav prihaja v času pred volitvami in poleg univerzalnih vrednot podpira tudi takšne, ki bi lahko koga odtujile.

Spomladi leta 1991, torej po koncu hladne vojne, vendar pred razpadom Jugoslavije in Sovjetske zveze, je (tedaj že bivšega) italijanskega predsednika vlade Amintora Fanfanija skrbelo vprašanje, kaj - če sploh kaj - bo tisto, kar bo držalo skupaj Evropo. Večkrat sem že omenil sončno popoldne na terasi rimskega stanovanja, ko je gostitelj ugotavljal, da je zmanjkalo veziva/lepila, ki je združevalo Evropejce, in mi zaupal, da vsak dan moli za Mihaila Gorbačova. O vprašanju, kaj je bilo to lepilo; ali krščanstvo ali nemara sovjetski socializem, ki se mu je Zahod zoperstavljal vsa povojna leta, sem ugibal še dolgo po tem srečanju. V preambuli Pogodbe o ustavi za Evropo (2003), ki je pogorela na nizozemskem in francoskem referendumu (2005), ni omenjeno krščanstvo, ampak "navdih iz kulturnega, verskega in humanističnega izročila Evrope". Vrednotni besednjak te pogodbe vsebuje še dve pomembni mesti:

 

* (prepričanje), da so narodi Evrope, četudi še vedno ponosni vsak na svojo nacionalno identiteto in zgodovino, odločeni preseči starodavne razkole in vse tesneje medsebojno povezani kovati skupno usodo,

 

* (prepričanje), da … Evropa, tako "združena v svoji raznolikosti", ponuja najboljšo možnost…

 

 

Ta vprašanja so postala posebej aktualna po povečanju članstva EU leta 2004, po grožnji Grčiji, da jo utegnejo izključiti iz EU (grexit 2012), po ukrajinski krizi (2014), po britanskem referendumu o izstopu iz EU (brexit 2016) in po pripetijah s Katalonijo (2017). Ta vprašanja se spet postavljajo pred letošnjimi evropskimi volitvami, nedavno pa sta jih novinarja nemškega tednika Der Spiegel postavila Manfredu Webru, kandidatu ELS za predsednika Evropske komisije. Ta je odgovoril:

 

Obstaja "evropski način življenja", evropski življenjski občutek. Ta opisuje naš temelj, vrednote in pravila, o katerih nihče ne dvomi: pravna država, demokracija, neodvisnost medijev, socialno-tržno gospodarstvo ali enakopravnost moškega in ženske - vse to načeloma sprejemajo tako Švedi kot Čehi. [1]

 

 

Nemška novinarja sta previdno ugovarjala z vprašanjem o populistih, ki da odganjajo ljudi z inozemskimi koreninami, t.j. da dvomijo o evropskih vrednotah. Weber je nato odgovoril, da to vprašanje razdvaja evropsko politiko, nakar je naštel nasprotnike vrednot in načel, ki jih njegova stranka želi poraziti na volitvah. Z drugimi besedami je priznal, da vrednote, s katerimi se odpravlja na volitve, niso univerzalne, ampak da Evropejce razdvajajo; torej niso vrednote, ki bi imele splošno veljavo in o katerih nihče ne dvomi. Weber bi moral, če bi hotel imenovati univerzalne evropske vrednote, ponoviti tekst Pogodbe o ustavi za Evropo, ki so jo zavrnili Francozi in Nizozemci in ki bi jo, če bi imeli priložnost, gotovo zavrnili tudi Britanci. Edini tekst, ki "pokrije" vse evropske narode in vse njihove vrednote, se glasi: Najboljša možnost za Evropo je, da je združena v raznolikosti, ta tekst pa seveda nima nobene prave vsebine, ampak je slejkoprej znak zadrege.

 

Evropska unija je nastala na podlagi načel/vrednot o spravi in solidarnosti [2] med narodi, ki so se vojskovali v drugi svetovni vojni, predvsem med Nemci in Francozi. To spravo so narekovali zmagovalci, utemeljena pa je na ameriško-britanski Atlantski listini iz leta 1941, ki ni naredila napake iz Versaillesa, da bi poleg režimov izključevala tudi narode in države.

 

Seveda je vprašanje, ali Evropa potrebuje načela in vrednote, o katerih ne bi dvomil noben Evropejec. (Najbrž jih potrebuje predvsem pri nastopih na mednarodnem prizorišču?!) Res je, da je Evropska unija na podlagi Schumanovih in ostalih povojnih načel, ki jo je imel leta 1991 v mislih Fanfani, relativno dobro in uspešno funkcionirala. De Gaulle jo je skušal usmeriti proti Britancem in Amerikancem, vendar ta poskus ni uspel, ker pravi nasprotniki niso bili na Zahodu, ampak na Vzhodu, v Sovjetski zvezi. Evropska unija je bila ameriška zaveznica. Tupatam so - ne le Francozi - ampak bolj ali manj levo usmerjeni evropski (npr. nemški) politiki poskušali zbližati Evropo in Sovjetsko zvezo, ki pa je pričakovala zbliževanje po svojem okusu. Za združitev Nemčij je npr. zahtevala izgon Nata iz Zahodne Nemčije. To so bile igre hladne vojne, ki so se končale leta 1990 oz. 1991, ko je Sovjetska zveza razpadla. [3]

 

Z eno besedo, Zahodna Evropa (beri EU) je bila v času hladne vojne - v duhu sprave med sovražniki II. svetovne vojne - v razmerju do ZDA in Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v gospodarski, kulturni, predvsem pa v zunanji politiki. Evropska raznolikost je veljala pri manj pomembnih vprašanjih. Ob tem se postavlja vprašanje, koliko je bila za strateško enotnost zaslužna Amerika na eni in Sovjetska zveza (kot skupni sovražnik) na drugi strani. S koncem hladne vojne so se namesto teh začela postavljati drugačna vprašanja. Nova Evropa se je po koncu berlinskega zidu in železne zavese sprva - v času Jelcina - utemeljevala na spravi med Vzhodom in Zahodom. Navsezadnje so nekdanji sovjetski sateliti postali člani EU in Nata. Vendar ta sprava, ki so jo utelešali različni rusko-evropski in rusko-ameriški sosveti, npr. Russia-NATO Council, ni dolgo trajala. Kot v starih časih jo je ohladil Vladimir Putin (najprej s posegi v Gruziji, nato v Ukrajini).

 

Tako smo se znašli v kampanji pred evropskimi volitvami, ki jo označuje brexit. Četrtega marca 2019 je francoski predsednik Emmanuel Macron državljanom 28 držav EU poslal spodbudno pisanje z naslovom "Pour une renaissance européenne" (Za evropsko renesanso). Evropa, pravi Macron, je predvsem zgodovinski uspeh, sprava opustošene celine s prelomnim projektom miru, blaginje in svobode. Vendar, nadaljuje, se zdi, da je Evropa tržišče brez duše.

 

Macronovo pismo vsebuje dve politiki poenotenja: notranje in zunanje poenotenje. Tarča internega poenotenja pod geslom Svoboda, zaščita in napredek so seveda nacionalisti (ki naj bi zmotno branili "našo identiteto" z umikanjem/nazadovanjem Evrope); tarča navzven obrnjenega poenotenja pa so velike sile, ki prevladujejo na področju računalništva, kibernetičnih napadov, manipulacij in od koder prihajajo finančne krize. Macron predlaga nove evropske ustanove: Evropsko agencijo za zaščito demokracij, skupno obmejno policijo in evropski azilni urad; Evropski svet za notranjo varnost (ki bi vključeval Združeno kraljestvo), Evropsko banko za podnebje, Evropski svet za inovacije (s proračunom, ki bi bil primerljiv z ameriškim); predvsem pa bi ustanovili Konferenco za Evropo, pri kateri bi poleg politikov sodelovali strokovnjaki, različna državljanska združenja itn. - in ki bi že spet lahko vključevala Združeno kraljestvo.

 

Macronova pobuda je dobrodošla, čeprav prihaja v času pred volitvami in poleg univerzalnih vrednot podpira tudi takšne, ki bi lahko koga odtujile. Gotovo je ne bodo vesele "velike sile", nekaj polemičnega gradiva pa ponuja tudi tistim Evropejcem, ki bolj ali manj nerazumljeno obračunavajo s politično dediščino, zoper katero se je bila Evropa poenotila v času hladne vojne. Če je mogoče Novo Evropo utemeljiti na spravi med Zahodom in Vzhodom, je seveda treba dopustiti, da se bo Vzhod organiziral na podlagi teh vrednot, ne pa na podlagi vrednot zmagovalcev II. svetovne vojne. Rešitev je seveda subsidiarnost: za lokalne, narodne ali državne probleme mora veljati lokalna, narodna ali državna pristojnost; Evropa pa se bo morala zbrati, da bo znala čim bolje urejati evropske probleme.

 

________________

[1] Peter Müller, Melanie Amann, “Den Europawahlkampf bestimme ich, nicht Viktor Orban”, Der Spiegel št. 10/ 2. 3. 2019, str. 29.

[2] Za uveljavitev teh načel so si prizadevali Robert Schuman, Jean Monnet, Alcide de Gasperi, Konrad Adenauer… O Schumanovi politiki solidarnosti je doktorsko disertacijo napisal Igor Senčar. 

[3] Leta 1952 je združitev Nemčij predlagal Stalin. Nekateri politiki v ZRN (npr. Jakob Kaiser) so bili naklonjeni položaju združene Nemčije kot mostu med Vzhodom in Zahodom, vendar je Adenauer ponudbo zavrnil.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Veliko steklo in nadškof Alojzij Šuštar v vonju vanilije
3
07.06.2020 01:00
Najmanj tri izjemne situacije so se mi zgodile s tremi nadškofi v različnih časovnih obdobjih. Za lažje razumevanje umetnine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
24
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.420
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.180
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.542
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.246
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.135
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.900
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.191
08/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.075
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.760
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.527