Komentar

Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?

Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju do ZDA in Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v gospodarski, kulturni, predvsem pa v zunanji politiki. Koliko je bila za strateško enotnost zaslužna Amerika na eni in Sovjetska zveza kot skupni sovražnik na drugi strani? S koncem hladne vojne so se začela postavljati drugačna vprašanja. Nova Evropa se je po koncu berlinskega zidu in železne zavese sprva utemeljevala na spravi med Vzhodom in Zahodom, vendar ta sprava ni dolgo trajala.

08.03.2019 18:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Emmanuel Macron   Evropa   brexit   Pour une renaissance européenne   ZDA   Sovjetska zveza   Nemčija   Francija   Manfred Weber

Fotomontaža: portal+a

Macronova pobuda je dobrodošla, čeprav prihaja v času pred volitvami in poleg univerzalnih vrednot podpira tudi takšne, ki bi lahko koga odtujile.

Spomladi leta 1991, torej po koncu hladne vojne, vendar pred razpadom Jugoslavije in Sovjetske zveze, je (tedaj že bivšega) italijanskega predsednika vlade Amintora Fanfanija skrbelo vprašanje, kaj - če sploh kaj - bo tisto, kar bo držalo skupaj Evropo. Večkrat sem že omenil sončno popoldne na terasi rimskega stanovanja, ko je gostitelj ugotavljal, da je zmanjkalo veziva/lepila, ki je združevalo Evropejce, in mi zaupal, da vsak dan moli za Mihaila Gorbačova. O vprašanju, kaj je bilo to lepilo; ali krščanstvo ali nemara sovjetski socializem, ki se mu je Zahod zoperstavljal vsa povojna leta, sem ugibal še dolgo po tem srečanju. V preambuli Pogodbe o ustavi za Evropo (2003), ki je pogorela na nizozemskem in francoskem referendumu (2005), ni omenjeno krščanstvo, ampak "navdih iz kulturnega, verskega in humanističnega izročila Evrope". Vrednotni besednjak te pogodbe vsebuje še dve pomembni mesti:

 

* (prepričanje), da so narodi Evrope, četudi še vedno ponosni vsak na svojo nacionalno identiteto in zgodovino, odločeni preseči starodavne razkole in vse tesneje medsebojno povezani kovati skupno usodo,

 

* (prepričanje), da … Evropa, tako "združena v svoji raznolikosti", ponuja najboljšo možnost…

 

 

Ta vprašanja so postala posebej aktualna po povečanju članstva EU leta 2004, po grožnji Grčiji, da jo utegnejo izključiti iz EU (grexit 2012), po ukrajinski krizi (2014), po britanskem referendumu o izstopu iz EU (brexit 2016) in po pripetijah s Katalonijo (2017). Ta vprašanja se spet postavljajo pred letošnjimi evropskimi volitvami, nedavno pa sta jih novinarja nemškega tednika Der Spiegel postavila Manfredu Webru, kandidatu ELS za predsednika Evropske komisije. Ta je odgovoril:

 

Obstaja "evropski način življenja", evropski življenjski občutek. Ta opisuje naš temelj, vrednote in pravila, o katerih nihče ne dvomi: pravna država, demokracija, neodvisnost medijev, socialno-tržno gospodarstvo ali enakopravnost moškega in ženske - vse to načeloma sprejemajo tako Švedi kot Čehi. [1]

 

 

Nemška novinarja sta previdno ugovarjala z vprašanjem o populistih, ki da odganjajo ljudi z inozemskimi koreninami, t.j. da dvomijo o evropskih vrednotah. Weber je nato odgovoril, da to vprašanje razdvaja evropsko politiko, nakar je naštel nasprotnike vrednot in načel, ki jih njegova stranka želi poraziti na volitvah. Z drugimi besedami je priznal, da vrednote, s katerimi se odpravlja na volitve, niso univerzalne, ampak da Evropejce razdvajajo; torej niso vrednote, ki bi imele splošno veljavo in o katerih nihče ne dvomi. Weber bi moral, če bi hotel imenovati univerzalne evropske vrednote, ponoviti tekst Pogodbe o ustavi za Evropo, ki so jo zavrnili Francozi in Nizozemci in ki bi jo, če bi imeli priložnost, gotovo zavrnili tudi Britanci. Edini tekst, ki "pokrije" vse evropske narode in vse njihove vrednote, se glasi: Najboljša možnost za Evropo je, da je združena v raznolikosti, ta tekst pa seveda nima nobene prave vsebine, ampak je slejkoprej znak zadrege.

 

Evropska unija je nastala na podlagi načel/vrednot o spravi in solidarnosti [2] med narodi, ki so se vojskovali v drugi svetovni vojni, predvsem med Nemci in Francozi. To spravo so narekovali zmagovalci, utemeljena pa je na ameriško-britanski Atlantski listini iz leta 1941, ki ni naredila napake iz Versaillesa, da bi poleg režimov izključevala tudi narode in države.

 

Seveda je vprašanje, ali Evropa potrebuje načela in vrednote, o katerih ne bi dvomil noben Evropejec. (Najbrž jih potrebuje predvsem pri nastopih na mednarodnem prizorišču?!) Res je, da je Evropska unija na podlagi Schumanovih in ostalih povojnih načel, ki jo je imel leta 1991 v mislih Fanfani, relativno dobro in uspešno funkcionirala. De Gaulle jo je skušal usmeriti proti Britancem in Amerikancem, vendar ta poskus ni uspel, ker pravi nasprotniki niso bili na Zahodu, ampak na Vzhodu, v Sovjetski zvezi. Evropska unija je bila ameriška zaveznica. Tupatam so - ne le Francozi - ampak bolj ali manj levo usmerjeni evropski (npr. nemški) politiki poskušali zbližati Evropo in Sovjetsko zvezo, ki pa je pričakovala zbliževanje po svojem okusu. Za združitev Nemčij je npr. zahtevala izgon Nata iz Zahodne Nemčije. To so bile igre hladne vojne, ki so se končale leta 1990 oz. 1991, ko je Sovjetska zveza razpadla. [3]

 

Z eno besedo, Zahodna Evropa (beri EU) je bila v času hladne vojne - v duhu sprave med sovražniki II. svetovne vojne - v razmerju do ZDA in Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v gospodarski, kulturni, predvsem pa v zunanji politiki. Evropska raznolikost je veljala pri manj pomembnih vprašanjih. Ob tem se postavlja vprašanje, koliko je bila za strateško enotnost zaslužna Amerika na eni in Sovjetska zveza (kot skupni sovražnik) na drugi strani. S koncem hladne vojne so se namesto teh začela postavljati drugačna vprašanja. Nova Evropa se je po koncu berlinskega zidu in železne zavese sprva - v času Jelcina - utemeljevala na spravi med Vzhodom in Zahodom. Navsezadnje so nekdanji sovjetski sateliti postali člani EU in Nata. Vendar ta sprava, ki so jo utelešali različni rusko-evropski in rusko-ameriški sosveti, npr. Russia-NATO Council, ni dolgo trajala. Kot v starih časih jo je ohladil Vladimir Putin (najprej s posegi v Gruziji, nato v Ukrajini).

 

Tako smo se znašli v kampanji pred evropskimi volitvami, ki jo označuje brexit. Četrtega marca 2019 je francoski predsednik Emmanuel Macron državljanom 28 držav EU poslal spodbudno pisanje z naslovom "Pour une renaissance européenne" (Za evropsko renesanso). Evropa, pravi Macron, je predvsem zgodovinski uspeh, sprava opustošene celine s prelomnim projektom miru, blaginje in svobode. Vendar, nadaljuje, se zdi, da je Evropa tržišče brez duše.

 

Macronovo pismo vsebuje dve politiki poenotenja: notranje in zunanje poenotenje. Tarča internega poenotenja pod geslom Svoboda, zaščita in napredek so seveda nacionalisti (ki naj bi zmotno branili "našo identiteto" z umikanjem/nazadovanjem Evrope); tarča navzven obrnjenega poenotenja pa so velike sile, ki prevladujejo na področju računalništva, kibernetičnih napadov, manipulacij in od koder prihajajo finančne krize. Macron predlaga nove evropske ustanove: Evropsko agencijo za zaščito demokracij, skupno obmejno policijo in evropski azilni urad; Evropski svet za notranjo varnost (ki bi vključeval Združeno kraljestvo), Evropsko banko za podnebje, Evropski svet za inovacije (s proračunom, ki bi bil primerljiv z ameriškim); predvsem pa bi ustanovili Konferenco za Evropo, pri kateri bi poleg politikov sodelovali strokovnjaki, različna državljanska združenja itn. - in ki bi že spet lahko vključevala Združeno kraljestvo.

 

Macronova pobuda je dobrodošla, čeprav prihaja v času pred volitvami in poleg univerzalnih vrednot podpira tudi takšne, ki bi lahko koga odtujile. Gotovo je ne bodo vesele "velike sile", nekaj polemičnega gradiva pa ponuja tudi tistim Evropejcem, ki bolj ali manj nerazumljeno obračunavajo s politično dediščino, zoper katero se je bila Evropa poenotila v času hladne vojne. Če je mogoče Novo Evropo utemeljiti na spravi med Zahodom in Vzhodom, je seveda treba dopustiti, da se bo Vzhod organiziral na podlagi teh vrednot, ne pa na podlagi vrednot zmagovalcev II. svetovne vojne. Rešitev je seveda subsidiarnost: za lokalne, narodne ali državne probleme mora veljati lokalna, narodna ali državna pristojnost; Evropa pa se bo morala zbrati, da bo znala čim bolje urejati evropske probleme.

 

________________

[1] Peter Müller, Melanie Amann, “Den Europawahlkampf bestimme ich, nicht Viktor Orban”, Der Spiegel št. 10/ 2. 3. 2019, str. 29.

[2] Za uveljavitev teh načel so si prizadevali Robert Schuman, Jean Monnet, Alcide de Gasperi, Konrad Adenauer… O Schumanovi politiki solidarnosti je doktorsko disertacijo napisal Igor Senčar. 

[3] Leta 1952 je združitev Nemčij predlagal Stalin. Nekateri politiki v ZRN (npr. Jakob Kaiser) so bili naklonjeni položaju združene Nemčije kot mostu med Vzhodom in Zahodom, vendar je Adenauer ponudbo zavrnil.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Pred vrati je razpad doslej samoumevnega dominantnega položaja Zahoda, čakata nas streznitev in prilagajanje novi realnosti
1
28.10.2021 21:00
Energetska kriza pretresa celotno Evropo. Cena energentov na prostem trgu presega tudi najbolj črne napovedi. Bližajoča se zima ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Dan potem: Ali res potrebujemo še eno (državljansko) vojno, da bomo končno zaživeli v slogi?
15
27.10.2021 21:00
Mar res potrebujemo še eno vojno, da se bomo spravili in zaživeli kot bitja višje zavesti, razuma in sloge? Glede na trajanje ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Čas za streznitev: Covid pandemija je spremenila svet, našo državo in tudi nas same tako globoko, da ni več poti nazaj
16
26.10.2021 20:00
Časi za pisanje so neverjetni. Komaj oddam svoj prispevek, že takoj dobim material za drugega. Družbeno dogajanje je hitro in ... Več.
Piše: Milan Krek
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
24
25.10.2021 21:00
1. novembra se bo v Glasgowu na Škotskem začel nov t.i. podnebni vrh, na katerem naj bi svetovni voditelji v dveh tednih, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
15
24.10.2021 22:00
Verjetno v državi ni nikogar, ki ne bi slišal posnetka o glupih davkih. Nemudoma je postal viralen. Po drugi strani pa je bolj ... Več.
Piše: Ana Jud
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
23
24.10.2021 12:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
8
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
18
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.132
02/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.947
03/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.548
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.891
05/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.229
06/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.246
07/
Dan potem: Ali res potrebujemo še eno (državljansko) vojno, da bomo končno zaživeli v slogi?
Igor Vlačič
Ogledov: 981
08/
Čas za streznitev: Covid pandemija je spremenila svet, našo državo in tudi nas same tako globoko, da ni več poti nazaj
Milan Krek
Ogledov: 941
09/
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
Božo Cerar
Ogledov: 985
10/
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
Dragan Živadinov
Ogledov: 910