Komentar

Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"

Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na prihajajočih evropskih volitvah s prenovljeno evropsko idejo preusmeril pozornost in politično razpravo od nadležnih rumenih jopičev in drugih domačih problemov v probleme Evropske unije in v zunanjega sovražnika oziroma "agresivne velesile".

10.03.2019 23:05
Piše: Peter Golob
Ključne besede:   Peter Golob   Emmanuel Macron   Manifest   Evropa   preporod   Evropska komisija   Francija   Afrika   Kitajska

Macron je odprl nekatere prave teme za prihajajoče evropske volitve, gotovo pa nima ustrezne etično-strokovne podlage, da lahko ponudi rešitve zanje, saj se je sam že izkazal kot del problema.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem nedavnem političnem manifestu, ki ga je naslovil na evropske državljane, pravilno opozoril na zgodovinski uspeh projekta Evropska unija z vidika povojne sprave evropskih narodov in vzpostavitve obdobja miru, svobode in blaginje. Pravilno je tudi izpostavil ogroženost tega projekta zaradi brexita, porasta nacionalizmov, dojemanja Evrope kot "trga brez duše" ter na nujnost preporoda in ohranitve Evropske unije kot močne skupnosti, ki svojim članicam nudi več varnosti pred "agresivnimi velesilami", kot si je lahko zagotovijo same.

 

Vendar je prav Macron s koketiranjem z ameriškim predsednikom Trumpom ter s svojimi pretiranimi, v koristi vladajočih elit usmerjenimi politikami, ki jih zagovarjata skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel, pripomogel k aktualni družbeni razklanosti in zatonu stare celine, kar se mu na domačih tleh že vrača v obliki neustavljivega uličnega protesta rumenih jopičev. Macronov manifest je zato prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih (dejansko pa domačih) volilcev, da bi na prihajajočih evropskih volitvah s prenovljeno evropsko idejo preusmeril pozornost in politično razpravo od nadležnih rumenih jopičev in drugih domačih problemov v probleme Evropske unije in v zunanjega sovražnika oz. "agresivne velesile".

 

Razkril je tudi svoj (francoski) interes: gradili bi evropsko obrambo. Slednje ni presenetljivo, saj bi bilo to blagodejno za močno francosko vojaško industrijo. Z brexitom bi ostala Francija še edina jedrska sila v Evropski uniji, zato si želi Macron v obrambo Evrope še naprej vključevati Združeno kraljestvo, saj bi le skupaj lahko zagotavljala neke vrste strateško ravnovesje. Razkril je tudi lastno ranljivost: svetovni splet in njegov potencialni vpliv na domače volilce ter tuje financiranje političnih konkurentov. Oboje bi naslovil z nekakšno "Evropsko agencijo za zaščito demokracij", kar močno diši po nadzoru spleta in poskusu cenzure vstajnikov. Odkrito je nakazal tudi potrebo po prevzemu Trumpove politike protekcionizma, tako da bi za strateško industrijo in pri evropskih javnih naročilih vpeljal "evropsko preferenco, kot to počnejo naši ameriški in kitajski konkurenti"

 

Pohvalen je njegov poziv h kaznovanju ali prepovedi podjetij, ki škodijo evropskim strateškim interesom in ogrožajo "temeljne vrednote, kot so okoljski standardi, varstvo podatkov in pravično plačevanje davkov". To bi namreč lahko pomenilo tudi ključni korak v smeri osvoboditve Evropske unije od vpliva tujih (zlasti ameriških) multinacionalk, ki z davčnimi aranžmaji v davčnih oazah kot je npr. Luksemburg nelojalno konkurirajo evropskim podjetjem ter s tem znatno škodujejo evropskim državnim proračunom oz. javnim financam in šibijo Evropsko unijo.

 

Vendar so ti Macronovi stebri preporoda na trhlih nogah. Človekova svoboda, kot prvi steber, v Evropski uniji ni več sveta. To dokazuje odnos do svetovnih žvižgačev, kot so Assange, Snowden ter evropskih, kot sta Antoine Deltour in Raphael Halet, nekdanja uslužbenca revizijske hiše PricewaterhouseCoopers, ki sta razkrila davčno afero Luxleaks ter bila za to obsojena. Mandat sedanji Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu se izteka, še vedno pa nista uredila ustrezne evropske zaščite žvižgačev kot temeljnega predpogoja uspešnega boja proti korupciji. Francija svojstveno razumevanje svobode kaže tudi s podporo vojaškim posegom v tretjih državah, npr. v Libiji in Siriji.

 

Drugi steber, zaščita meja, je seveda prav tako pomembna. Vendar je prav Francija z vojaškim posredovanjem v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, izvozom orožja ter z neokolonialnim (zlasti monetarnim in finančnim) vplivom na afriški celini sama znatno pripomogla k migrantskemu pritisku na evropske meje. Težko bo sedaj prepričala ostale države članice, zlasti tiste z desnimi oz. nacionalističnimi vladami, k solidarnosti pri delitvi migrantskega bremena. Tudi evropski kapital, ki je sprva verjetno naivno računal na blagodejnost imigrantske injekcije v starajočo celino po vzoru turških in kurdskih gastarbajterjev v ZRN (Nemčija menda trenutno potrebuje 300.000 novih delavcev), je sčasoma spoznal omejitve pri integraciji tako velike, neustrezno kvalificirane ter z vidika evropskih vrednot pogosto nekompatibilne imigrantske populacije, ki bo zaradi tega ponovno odrinjena, marginalizirana in getoizirana ter s tem lahek plen za radikalizacijo s strani raznih militantnih islamističnih skupin. Poleg tega pospešena digitalizacija in avtomatizacija proizvodnih procesov in celo storitev nakazuje drastični upad bodočih potreb po delovni sili.

 

S tretjim stebrom, obnovitev duha napredka, poskuša Macron s promoviranjem "zibelke socialnega varstva" oz. vzpostavitve "socialnega ščita", ki "bo omogočil enako plačilo za delo na enakem delovnem mestu", politično všečno pomiriti evropski (zlasti francoski) proletariat, ki je začel zahtevati radikalno reformo obstoječe neoliberalne kapitalistične ureditve. Ni pa jasno, kaj ima v mislih z "minimalno evropsko plačo, ki bo prilagojena posamezni državi in vsako leto kolektivno določena". Minimalna plača je namreč v osnovi odvisna od produktivnosti delavcev, države, umetno vsiljevanje višine plač je populizem, ki bo uničil gospodarske temelje Evrope. EU pa bi morala preprečiti deviacije, kot so izkoriščanje delavcev, ne pa da se pojavlja kot nadrejeni regulator trga. Macron tukaj meša neoliberalne in socialistične ideje, kar je jasen pokazatelj populizma.

 

Pravilno in pohvalno pa je Macronovo zavzemanje za zdravo okolje, zlasti zmanjšanje uporabe pesticidov (čeprav bi lahko šel še korak dlje in se zavzel za ekološko pridelano hrano), okrepitev nadzora naših živil, od lobijev neodvisno znanstveno oceno snovi, ki ogrožajo okolje in zdravje (to bi bil prelomen korak v smeri zmanjšanja uničujočih vplivov kemične industrije na zdravje ljudi), ter regulacijo digitalnih velikanov, zlasti preglednost njihovih algoritmov (kar bi pomenilo zamejitev vpliva spletnih multinacionalk na evropsko družbo).

 

Na koncu svojega manifesta je moral Macron seveda pozornost usmeriti še v Afriko, saj je ta z naravnimi resursi bogata celina temelj nadaljnjega konkurenčnega obstoja Francije in celotne Evropske unije, ki nad njo še vedno drži kolonijalni primež, slednjega pa seveda vedno bolj ogrožajo svetovne velesile, zlasti vzpenjajoča se Kitajska, ki na veliko investira v Afriki. 

 

Macron je torej odprl nekatere prave teme za prihajajoče evropske volitve, gotovo pa nima ustrezne etično-strokovne podlage, da lahko ponudi rešitve zanje, saj se je sam že izkazal kot del problema. Evropa se bo morala osredotočiti na malega človeka, mu povrniti svobodo, zaupanje in varnost, da bo ponovno zagnala njegovo ustvarjalnost in motivacijo, saj so zaenkrat ravno visoko usposobljeni in inovativni evropski državljani še vedno njena primerjalna prednost pred ostalim svetom. Otresti pa se bo morala nadvlade tujih multinacionalk, ki neobdavčene izvajajo nelojalno konkurenco proti domačim podjetjem, s podkupovanjem koruptivnih vlad in prirejanjem regulative pa postavljajo lastne interese nad interese Evrope in njenih državljanov.

 

Otresti se bo morala vpliva ameriških bonitetnih ocen in vzpostaviti svoje bonitetne agencije. Dokončati bo morala evropski plačilni sisitem, ki bo neodvisen od globalnega ameriškega SWIFT. I

 

zgraditi bo morala svojo lastno obrambo in vzpostaviti strateško ravnovesje z ostalimi velesilami. Če v tem ne bo uspela, bo pod taktirko interesov multinacionalk in finančnega kapitala prišlo do postopne erozije družbe blaginje in socialne države, kot množica brezpravnih prekarcev bomo evropski državljani izgubili do sedaj brezplačne javne storitve, konkurirali bomo globalni množici na pol suženjskih oblik dela, na oblast pa se bodo prerinili skrajni nacionalisti, ki bodo znali razočaranje in bes obubožanih in opeharjenih množic prekanalizirati v nove fašizme in vojne.

 

Evropski narodi imamo verjetno še zadnjo priložnost, da na prihajajočih volitvah podpremo progresivne politične sile, iztrgamo Evropsko unijo iz oblasti skorumpiranih finančnih elit in multinacionalk ter jo očiščeno vrnemo v roke evropskim državljanom.

 

Peter Golob je diplomat in nosilec liste Dobre države na volitvah v Evropski parlament.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.468
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.667
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.621
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.807
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.797
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.454
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.094
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 637
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.576
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.368