Komentar

Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"

Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na prihajajočih evropskih volitvah s prenovljeno evropsko idejo preusmeril pozornost in politično razpravo od nadležnih rumenih jopičev in drugih domačih problemov v probleme Evropske unije in v zunanjega sovražnika oziroma "agresivne velesile".

10.03.2019 23:05
Piše: Peter Golob
Ključne besede:   Peter Golob   Emmanuel Macron   Manifest   Evropa   preporod   Evropska komisija   Francija   Afrika   Kitajska

Macron je odprl nekatere prave teme za prihajajoče evropske volitve, gotovo pa nima ustrezne etično-strokovne podlage, da lahko ponudi rešitve zanje, saj se je sam že izkazal kot del problema.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem nedavnem političnem manifestu, ki ga je naslovil na evropske državljane, pravilno opozoril na zgodovinski uspeh projekta Evropska unija z vidika povojne sprave evropskih narodov in vzpostavitve obdobja miru, svobode in blaginje. Pravilno je tudi izpostavil ogroženost tega projekta zaradi brexita, porasta nacionalizmov, dojemanja Evrope kot "trga brez duše" ter na nujnost preporoda in ohranitve Evropske unije kot močne skupnosti, ki svojim članicam nudi več varnosti pred "agresivnimi velesilami", kot si je lahko zagotovijo same.

 

Vendar je prav Macron s koketiranjem z ameriškim predsednikom Trumpom ter s svojimi pretiranimi, v koristi vladajočih elit usmerjenimi politikami, ki jih zagovarjata skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel, pripomogel k aktualni družbeni razklanosti in zatonu stare celine, kar se mu na domačih tleh že vrača v obliki neustavljivega uličnega protesta rumenih jopičev. Macronov manifest je zato prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih (dejansko pa domačih) volilcev, da bi na prihajajočih evropskih volitvah s prenovljeno evropsko idejo preusmeril pozornost in politično razpravo od nadležnih rumenih jopičev in drugih domačih problemov v probleme Evropske unije in v zunanjega sovražnika oz. "agresivne velesile".

 

Razkril je tudi svoj (francoski) interes: gradili bi evropsko obrambo. Slednje ni presenetljivo, saj bi bilo to blagodejno za močno francosko vojaško industrijo. Z brexitom bi ostala Francija še edina jedrska sila v Evropski uniji, zato si želi Macron v obrambo Evrope še naprej vključevati Združeno kraljestvo, saj bi le skupaj lahko zagotavljala neke vrste strateško ravnovesje. Razkril je tudi lastno ranljivost: svetovni splet in njegov potencialni vpliv na domače volilce ter tuje financiranje političnih konkurentov. Oboje bi naslovil z nekakšno "Evropsko agencijo za zaščito demokracij", kar močno diši po nadzoru spleta in poskusu cenzure vstajnikov. Odkrito je nakazal tudi potrebo po prevzemu Trumpove politike protekcionizma, tako da bi za strateško industrijo in pri evropskih javnih naročilih vpeljal "evropsko preferenco, kot to počnejo naši ameriški in kitajski konkurenti"

 

Pohvalen je njegov poziv h kaznovanju ali prepovedi podjetij, ki škodijo evropskim strateškim interesom in ogrožajo "temeljne vrednote, kot so okoljski standardi, varstvo podatkov in pravično plačevanje davkov". To bi namreč lahko pomenilo tudi ključni korak v smeri osvoboditve Evropske unije od vpliva tujih (zlasti ameriških) multinacionalk, ki z davčnimi aranžmaji v davčnih oazah kot je npr. Luksemburg nelojalno konkurirajo evropskim podjetjem ter s tem znatno škodujejo evropskim državnim proračunom oz. javnim financam in šibijo Evropsko unijo.

 

Vendar so ti Macronovi stebri preporoda na trhlih nogah. Človekova svoboda, kot prvi steber, v Evropski uniji ni več sveta. To dokazuje odnos do svetovnih žvižgačev, kot so Assange, Snowden ter evropskih, kot sta Antoine Deltour in Raphael Halet, nekdanja uslužbenca revizijske hiše PricewaterhouseCoopers, ki sta razkrila davčno afero Luxleaks ter bila za to obsojena. Mandat sedanji Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu se izteka, še vedno pa nista uredila ustrezne evropske zaščite žvižgačev kot temeljnega predpogoja uspešnega boja proti korupciji. Francija svojstveno razumevanje svobode kaže tudi s podporo vojaškim posegom v tretjih državah, npr. v Libiji in Siriji.

 

Drugi steber, zaščita meja, je seveda prav tako pomembna. Vendar je prav Francija z vojaškim posredovanjem v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, izvozom orožja ter z neokolonialnim (zlasti monetarnim in finančnim) vplivom na afriški celini sama znatno pripomogla k migrantskemu pritisku na evropske meje. Težko bo sedaj prepričala ostale države članice, zlasti tiste z desnimi oz. nacionalističnimi vladami, k solidarnosti pri delitvi migrantskega bremena. Tudi evropski kapital, ki je sprva verjetno naivno računal na blagodejnost imigrantske injekcije v starajočo celino po vzoru turških in kurdskih gastarbajterjev v ZRN (Nemčija menda trenutno potrebuje 300.000 novih delavcev), je sčasoma spoznal omejitve pri integraciji tako velike, neustrezno kvalificirane ter z vidika evropskih vrednot pogosto nekompatibilne imigrantske populacije, ki bo zaradi tega ponovno odrinjena, marginalizirana in getoizirana ter s tem lahek plen za radikalizacijo s strani raznih militantnih islamističnih skupin. Poleg tega pospešena digitalizacija in avtomatizacija proizvodnih procesov in celo storitev nakazuje drastični upad bodočih potreb po delovni sili.

 

S tretjim stebrom, obnovitev duha napredka, poskuša Macron s promoviranjem "zibelke socialnega varstva" oz. vzpostavitve "socialnega ščita", ki "bo omogočil enako plačilo za delo na enakem delovnem mestu", politično všečno pomiriti evropski (zlasti francoski) proletariat, ki je začel zahtevati radikalno reformo obstoječe neoliberalne kapitalistične ureditve. Ni pa jasno, kaj ima v mislih z "minimalno evropsko plačo, ki bo prilagojena posamezni državi in vsako leto kolektivno določena". Minimalna plača je namreč v osnovi odvisna od produktivnosti delavcev, države, umetno vsiljevanje višine plač je populizem, ki bo uničil gospodarske temelje Evrope. EU pa bi morala preprečiti deviacije, kot so izkoriščanje delavcev, ne pa da se pojavlja kot nadrejeni regulator trga. Macron tukaj meša neoliberalne in socialistične ideje, kar je jasen pokazatelj populizma.

 

Pravilno in pohvalno pa je Macronovo zavzemanje za zdravo okolje, zlasti zmanjšanje uporabe pesticidov (čeprav bi lahko šel še korak dlje in se zavzel za ekološko pridelano hrano), okrepitev nadzora naših živil, od lobijev neodvisno znanstveno oceno snovi, ki ogrožajo okolje in zdravje (to bi bil prelomen korak v smeri zmanjšanja uničujočih vplivov kemične industrije na zdravje ljudi), ter regulacijo digitalnih velikanov, zlasti preglednost njihovih algoritmov (kar bi pomenilo zamejitev vpliva spletnih multinacionalk na evropsko družbo).

 

Na koncu svojega manifesta je moral Macron seveda pozornost usmeriti še v Afriko, saj je ta z naravnimi resursi bogata celina temelj nadaljnjega konkurenčnega obstoja Francije in celotne Evropske unije, ki nad njo še vedno drži kolonijalni primež, slednjega pa seveda vedno bolj ogrožajo svetovne velesile, zlasti vzpenjajoča se Kitajska, ki na veliko investira v Afriki. 

 

Macron je torej odprl nekatere prave teme za prihajajoče evropske volitve, gotovo pa nima ustrezne etično-strokovne podlage, da lahko ponudi rešitve zanje, saj se je sam že izkazal kot del problema. Evropa se bo morala osredotočiti na malega človeka, mu povrniti svobodo, zaupanje in varnost, da bo ponovno zagnala njegovo ustvarjalnost in motivacijo, saj so zaenkrat ravno visoko usposobljeni in inovativni evropski državljani še vedno njena primerjalna prednost pred ostalim svetom. Otresti pa se bo morala nadvlade tujih multinacionalk, ki neobdavčene izvajajo nelojalno konkurenco proti domačim podjetjem, s podkupovanjem koruptivnih vlad in prirejanjem regulative pa postavljajo lastne interese nad interese Evrope in njenih državljanov.

 

Otresti se bo morala vpliva ameriških bonitetnih ocen in vzpostaviti svoje bonitetne agencije. Dokončati bo morala evropski plačilni sisitem, ki bo neodvisen od globalnega ameriškega SWIFT. I

 

zgraditi bo morala svojo lastno obrambo in vzpostaviti strateško ravnovesje z ostalimi velesilami. Če v tem ne bo uspela, bo pod taktirko interesov multinacionalk in finančnega kapitala prišlo do postopne erozije družbe blaginje in socialne države, kot množica brezpravnih prekarcev bomo evropski državljani izgubili do sedaj brezplačne javne storitve, konkurirali bomo globalni množici na pol suženjskih oblik dela, na oblast pa se bodo prerinili skrajni nacionalisti, ki bodo znali razočaranje in bes obubožanih in opeharjenih množic prekanalizirati v nove fašizme in vojne.

 

Evropski narodi imamo verjetno še zadnjo priložnost, da na prihajajočih volitvah podpremo progresivne politične sile, iztrgamo Evropsko unijo iz oblasti skorumpiranih finančnih elit in multinacionalk ter jo očiščeno vrnemo v roke evropskim državljanom.

 

Peter Golob je diplomat in nosilec liste Dobre države na volitvah v Evropski parlament.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
500 let Martina Luthra: "Tu stojim in drugače ne morem! Bog mi pomagaj!"
10
15.04.2021 22:26
Šestnajstega aprila 1521 je avguštinski menih Martin Luther pred nemškim cesarjem v Wormsu zagovarjal svoje teze. Na dvor je bil ... Več.
Piše: Janez Gorse
Šteje samo, kakšen človek si
21
14.04.2021 21:08
Ljudje smo raznoliki. Levičarji, desničarji in tisti vmes, pa še vsi tisti na robu. Vendar je nam vsem, ne glede na kopico ... Več.
Piše: Ana Jud
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
43
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
28
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
23
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.776
02/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.358
03/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.456
04/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.084
05/
Šteje samo, kakšen človek si
Ana Jud
Ogledov: 971
06/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.664
07/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 841
08/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 830
09/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.774
10/
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
Bine Kordež
Ogledov: 680