Komentar

Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"

Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na prihajajočih evropskih volitvah s prenovljeno evropsko idejo preusmeril pozornost in politično razpravo od nadležnih rumenih jopičev in drugih domačih problemov v probleme Evropske unije in v zunanjega sovražnika oziroma "agresivne velesile".

10.03.2019 23:05
Piše: Peter Golob
Ključne besede:   Peter Golob   Emmanuel Macron   Manifest   Evropa   preporod   Evropska komisija   Francija   Afrika   Kitajska

Macron je odprl nekatere prave teme za prihajajoče evropske volitve, gotovo pa nima ustrezne etično-strokovne podlage, da lahko ponudi rešitve zanje, saj se je sam že izkazal kot del problema.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem nedavnem političnem manifestu, ki ga je naslovil na evropske državljane, pravilno opozoril na zgodovinski uspeh projekta Evropska unija z vidika povojne sprave evropskih narodov in vzpostavitve obdobja miru, svobode in blaginje. Pravilno je tudi izpostavil ogroženost tega projekta zaradi brexita, porasta nacionalizmov, dojemanja Evrope kot "trga brez duše" ter na nujnost preporoda in ohranitve Evropske unije kot močne skupnosti, ki svojim članicam nudi več varnosti pred "agresivnimi velesilami", kot si je lahko zagotovijo same.

 

Vendar je prav Macron s koketiranjem z ameriškim predsednikom Trumpom ter s svojimi pretiranimi, v koristi vladajočih elit usmerjenimi politikami, ki jih zagovarjata skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel, pripomogel k aktualni družbeni razklanosti in zatonu stare celine, kar se mu na domačih tleh že vrača v obliki neustavljivega uličnega protesta rumenih jopičev. Macronov manifest je zato prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih (dejansko pa domačih) volilcev, da bi na prihajajočih evropskih volitvah s prenovljeno evropsko idejo preusmeril pozornost in politično razpravo od nadležnih rumenih jopičev in drugih domačih problemov v probleme Evropske unije in v zunanjega sovražnika oz. "agresivne velesile".

 

Razkril je tudi svoj (francoski) interes: gradili bi evropsko obrambo. Slednje ni presenetljivo, saj bi bilo to blagodejno za močno francosko vojaško industrijo. Z brexitom bi ostala Francija še edina jedrska sila v Evropski uniji, zato si želi Macron v obrambo Evrope še naprej vključevati Združeno kraljestvo, saj bi le skupaj lahko zagotavljala neke vrste strateško ravnovesje. Razkril je tudi lastno ranljivost: svetovni splet in njegov potencialni vpliv na domače volilce ter tuje financiranje političnih konkurentov. Oboje bi naslovil z nekakšno "Evropsko agencijo za zaščito demokracij", kar močno diši po nadzoru spleta in poskusu cenzure vstajnikov. Odkrito je nakazal tudi potrebo po prevzemu Trumpove politike protekcionizma, tako da bi za strateško industrijo in pri evropskih javnih naročilih vpeljal "evropsko preferenco, kot to počnejo naši ameriški in kitajski konkurenti"

 

Pohvalen je njegov poziv h kaznovanju ali prepovedi podjetij, ki škodijo evropskim strateškim interesom in ogrožajo "temeljne vrednote, kot so okoljski standardi, varstvo podatkov in pravično plačevanje davkov". To bi namreč lahko pomenilo tudi ključni korak v smeri osvoboditve Evropske unije od vpliva tujih (zlasti ameriških) multinacionalk, ki z davčnimi aranžmaji v davčnih oazah kot je npr. Luksemburg nelojalno konkurirajo evropskim podjetjem ter s tem znatno škodujejo evropskim državnim proračunom oz. javnim financam in šibijo Evropsko unijo.

 

Vendar so ti Macronovi stebri preporoda na trhlih nogah. Človekova svoboda, kot prvi steber, v Evropski uniji ni več sveta. To dokazuje odnos do svetovnih žvižgačev, kot so Assange, Snowden ter evropskih, kot sta Antoine Deltour in Raphael Halet, nekdanja uslužbenca revizijske hiše PricewaterhouseCoopers, ki sta razkrila davčno afero Luxleaks ter bila za to obsojena. Mandat sedanji Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu se izteka, še vedno pa nista uredila ustrezne evropske zaščite žvižgačev kot temeljnega predpogoja uspešnega boja proti korupciji. Francija svojstveno razumevanje svobode kaže tudi s podporo vojaškim posegom v tretjih državah, npr. v Libiji in Siriji.

 

Drugi steber, zaščita meja, je seveda prav tako pomembna. Vendar je prav Francija z vojaškim posredovanjem v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, izvozom orožja ter z neokolonialnim (zlasti monetarnim in finančnim) vplivom na afriški celini sama znatno pripomogla k migrantskemu pritisku na evropske meje. Težko bo sedaj prepričala ostale države članice, zlasti tiste z desnimi oz. nacionalističnimi vladami, k solidarnosti pri delitvi migrantskega bremena. Tudi evropski kapital, ki je sprva verjetno naivno računal na blagodejnost imigrantske injekcije v starajočo celino po vzoru turških in kurdskih gastarbajterjev v ZRN (Nemčija menda trenutno potrebuje 300.000 novih delavcev), je sčasoma spoznal omejitve pri integraciji tako velike, neustrezno kvalificirane ter z vidika evropskih vrednot pogosto nekompatibilne imigrantske populacije, ki bo zaradi tega ponovno odrinjena, marginalizirana in getoizirana ter s tem lahek plen za radikalizacijo s strani raznih militantnih islamističnih skupin. Poleg tega pospešena digitalizacija in avtomatizacija proizvodnih procesov in celo storitev nakazuje drastični upad bodočih potreb po delovni sili.

 

S tretjim stebrom, obnovitev duha napredka, poskuša Macron s promoviranjem "zibelke socialnega varstva" oz. vzpostavitve "socialnega ščita", ki "bo omogočil enako plačilo za delo na enakem delovnem mestu", politično všečno pomiriti evropski (zlasti francoski) proletariat, ki je začel zahtevati radikalno reformo obstoječe neoliberalne kapitalistične ureditve. Ni pa jasno, kaj ima v mislih z "minimalno evropsko plačo, ki bo prilagojena posamezni državi in vsako leto kolektivno določena". Minimalna plača je namreč v osnovi odvisna od produktivnosti delavcev, države, umetno vsiljevanje višine plač je populizem, ki bo uničil gospodarske temelje Evrope. EU pa bi morala preprečiti deviacije, kot so izkoriščanje delavcev, ne pa da se pojavlja kot nadrejeni regulator trga. Macron tukaj meša neoliberalne in socialistične ideje, kar je jasen pokazatelj populizma.

 

Pravilno in pohvalno pa je Macronovo zavzemanje za zdravo okolje, zlasti zmanjšanje uporabe pesticidov (čeprav bi lahko šel še korak dlje in se zavzel za ekološko pridelano hrano), okrepitev nadzora naših živil, od lobijev neodvisno znanstveno oceno snovi, ki ogrožajo okolje in zdravje (to bi bil prelomen korak v smeri zmanjšanja uničujočih vplivov kemične industrije na zdravje ljudi), ter regulacijo digitalnih velikanov, zlasti preglednost njihovih algoritmov (kar bi pomenilo zamejitev vpliva spletnih multinacionalk na evropsko družbo).

 

Na koncu svojega manifesta je moral Macron seveda pozornost usmeriti še v Afriko, saj je ta z naravnimi resursi bogata celina temelj nadaljnjega konkurenčnega obstoja Francije in celotne Evropske unije, ki nad njo še vedno drži kolonijalni primež, slednjega pa seveda vedno bolj ogrožajo svetovne velesile, zlasti vzpenjajoča se Kitajska, ki na veliko investira v Afriki. 

 

Macron je torej odprl nekatere prave teme za prihajajoče evropske volitve, gotovo pa nima ustrezne etično-strokovne podlage, da lahko ponudi rešitve zanje, saj se je sam že izkazal kot del problema. Evropa se bo morala osredotočiti na malega človeka, mu povrniti svobodo, zaupanje in varnost, da bo ponovno zagnala njegovo ustvarjalnost in motivacijo, saj so zaenkrat ravno visoko usposobljeni in inovativni evropski državljani še vedno njena primerjalna prednost pred ostalim svetom. Otresti pa se bo morala nadvlade tujih multinacionalk, ki neobdavčene izvajajo nelojalno konkurenco proti domačim podjetjem, s podkupovanjem koruptivnih vlad in prirejanjem regulative pa postavljajo lastne interese nad interese Evrope in njenih državljanov.

 

Otresti se bo morala vpliva ameriških bonitetnih ocen in vzpostaviti svoje bonitetne agencije. Dokončati bo morala evropski plačilni sisitem, ki bo neodvisen od globalnega ameriškega SWIFT. I

 

zgraditi bo morala svojo lastno obrambo in vzpostaviti strateško ravnovesje z ostalimi velesilami. Če v tem ne bo uspela, bo pod taktirko interesov multinacionalk in finančnega kapitala prišlo do postopne erozije družbe blaginje in socialne države, kot množica brezpravnih prekarcev bomo evropski državljani izgubili do sedaj brezplačne javne storitve, konkurirali bomo globalni množici na pol suženjskih oblik dela, na oblast pa se bodo prerinili skrajni nacionalisti, ki bodo znali razočaranje in bes obubožanih in opeharjenih množic prekanalizirati v nove fašizme in vojne.

 

Evropski narodi imamo verjetno še zadnjo priložnost, da na prihajajočih volitvah podpremo progresivne politične sile, iztrgamo Evropsko unijo iz oblasti skorumpiranih finančnih elit in multinacionalk ter jo očiščeno vrnemo v roke evropskim državljanom.

 

Peter Golob je diplomat in nosilec liste Dobre države na volitvah v Evropski parlament.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
9
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
19
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
17
20.02.2019 23:10
Ob peti obletnici ruske invazije na Krim Pavlo Klimkin razčlenjuje mit o tem, da naj bi bil ta polotok od nekdaj ruski . V ... Več.
Piše: Pavlo Klimkin
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,746
02/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,736
03/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,044
04/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,320
05/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,620
06/
Dosje Venezuela: V ozadju je res nafta, a gre tudi za geostrateško bitko med Američani in Rusi
Igor Mekina
Ogledov: 1,385
07/
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
Peter Golob
Ogledov: 1,464
08/
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
Bine Kordež
Ogledov: 1,734
09/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,133
10/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 929