Komentar

Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"

Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na prihajajočih evropskih volitvah s prenovljeno evropsko idejo preusmeril pozornost in politično razpravo od nadležnih rumenih jopičev in drugih domačih problemov v probleme Evropske unije in v zunanjega sovražnika oziroma "agresivne velesile".

10.03.2019 23:05
Piše: Peter Golob
Ključne besede:   Peter Golob   Emmanuel Macron   Manifest   Evropa   preporod   Evropska komisija   Francija   Afrika   Kitajska

Macron je odprl nekatere prave teme za prihajajoče evropske volitve, gotovo pa nima ustrezne etično-strokovne podlage, da lahko ponudi rešitve zanje, saj se je sam že izkazal kot del problema.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem nedavnem političnem manifestu, ki ga je naslovil na evropske državljane, pravilno opozoril na zgodovinski uspeh projekta Evropska unija z vidika povojne sprave evropskih narodov in vzpostavitve obdobja miru, svobode in blaginje. Pravilno je tudi izpostavil ogroženost tega projekta zaradi brexita, porasta nacionalizmov, dojemanja Evrope kot "trga brez duše" ter na nujnost preporoda in ohranitve Evropske unije kot močne skupnosti, ki svojim članicam nudi več varnosti pred "agresivnimi velesilami", kot si je lahko zagotovijo same.

 

Vendar je prav Macron s koketiranjem z ameriškim predsednikom Trumpom ter s svojimi pretiranimi, v koristi vladajočih elit usmerjenimi politikami, ki jih zagovarjata skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel, pripomogel k aktualni družbeni razklanosti in zatonu stare celine, kar se mu na domačih tleh že vrača v obliki neustavljivega uličnega protesta rumenih jopičev. Macronov manifest je zato prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih (dejansko pa domačih) volilcev, da bi na prihajajočih evropskih volitvah s prenovljeno evropsko idejo preusmeril pozornost in politično razpravo od nadležnih rumenih jopičev in drugih domačih problemov v probleme Evropske unije in v zunanjega sovražnika oz. "agresivne velesile".

 

Razkril je tudi svoj (francoski) interes: gradili bi evropsko obrambo. Slednje ni presenetljivo, saj bi bilo to blagodejno za močno francosko vojaško industrijo. Z brexitom bi ostala Francija še edina jedrska sila v Evropski uniji, zato si želi Macron v obrambo Evrope še naprej vključevati Združeno kraljestvo, saj bi le skupaj lahko zagotavljala neke vrste strateško ravnovesje. Razkril je tudi lastno ranljivost: svetovni splet in njegov potencialni vpliv na domače volilce ter tuje financiranje političnih konkurentov. Oboje bi naslovil z nekakšno "Evropsko agencijo za zaščito demokracij", kar močno diši po nadzoru spleta in poskusu cenzure vstajnikov. Odkrito je nakazal tudi potrebo po prevzemu Trumpove politike protekcionizma, tako da bi za strateško industrijo in pri evropskih javnih naročilih vpeljal "evropsko preferenco, kot to počnejo naši ameriški in kitajski konkurenti"

 

Pohvalen je njegov poziv h kaznovanju ali prepovedi podjetij, ki škodijo evropskim strateškim interesom in ogrožajo "temeljne vrednote, kot so okoljski standardi, varstvo podatkov in pravično plačevanje davkov". To bi namreč lahko pomenilo tudi ključni korak v smeri osvoboditve Evropske unije od vpliva tujih (zlasti ameriških) multinacionalk, ki z davčnimi aranžmaji v davčnih oazah kot je npr. Luksemburg nelojalno konkurirajo evropskim podjetjem ter s tem znatno škodujejo evropskim državnim proračunom oz. javnim financam in šibijo Evropsko unijo.

 

Vendar so ti Macronovi stebri preporoda na trhlih nogah. Človekova svoboda, kot prvi steber, v Evropski uniji ni več sveta. To dokazuje odnos do svetovnih žvižgačev, kot so Assange, Snowden ter evropskih, kot sta Antoine Deltour in Raphael Halet, nekdanja uslužbenca revizijske hiše PricewaterhouseCoopers, ki sta razkrila davčno afero Luxleaks ter bila za to obsojena. Mandat sedanji Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu se izteka, še vedno pa nista uredila ustrezne evropske zaščite žvižgačev kot temeljnega predpogoja uspešnega boja proti korupciji. Francija svojstveno razumevanje svobode kaže tudi s podporo vojaškim posegom v tretjih državah, npr. v Libiji in Siriji.

 

Drugi steber, zaščita meja, je seveda prav tako pomembna. Vendar je prav Francija z vojaškim posredovanjem v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, izvozom orožja ter z neokolonialnim (zlasti monetarnim in finančnim) vplivom na afriški celini sama znatno pripomogla k migrantskemu pritisku na evropske meje. Težko bo sedaj prepričala ostale države članice, zlasti tiste z desnimi oz. nacionalističnimi vladami, k solidarnosti pri delitvi migrantskega bremena. Tudi evropski kapital, ki je sprva verjetno naivno računal na blagodejnost imigrantske injekcije v starajočo celino po vzoru turških in kurdskih gastarbajterjev v ZRN (Nemčija menda trenutno potrebuje 300.000 novih delavcev), je sčasoma spoznal omejitve pri integraciji tako velike, neustrezno kvalificirane ter z vidika evropskih vrednot pogosto nekompatibilne imigrantske populacije, ki bo zaradi tega ponovno odrinjena, marginalizirana in getoizirana ter s tem lahek plen za radikalizacijo s strani raznih militantnih islamističnih skupin. Poleg tega pospešena digitalizacija in avtomatizacija proizvodnih procesov in celo storitev nakazuje drastični upad bodočih potreb po delovni sili.

 

S tretjim stebrom, obnovitev duha napredka, poskuša Macron s promoviranjem "zibelke socialnega varstva" oz. vzpostavitve "socialnega ščita", ki "bo omogočil enako plačilo za delo na enakem delovnem mestu", politično všečno pomiriti evropski (zlasti francoski) proletariat, ki je začel zahtevati radikalno reformo obstoječe neoliberalne kapitalistične ureditve. Ni pa jasno, kaj ima v mislih z "minimalno evropsko plačo, ki bo prilagojena posamezni državi in vsako leto kolektivno določena". Minimalna plača je namreč v osnovi odvisna od produktivnosti delavcev, države, umetno vsiljevanje višine plač je populizem, ki bo uničil gospodarske temelje Evrope. EU pa bi morala preprečiti deviacije, kot so izkoriščanje delavcev, ne pa da se pojavlja kot nadrejeni regulator trga. Macron tukaj meša neoliberalne in socialistične ideje, kar je jasen pokazatelj populizma.

 

Pravilno in pohvalno pa je Macronovo zavzemanje za zdravo okolje, zlasti zmanjšanje uporabe pesticidov (čeprav bi lahko šel še korak dlje in se zavzel za ekološko pridelano hrano), okrepitev nadzora naših živil, od lobijev neodvisno znanstveno oceno snovi, ki ogrožajo okolje in zdravje (to bi bil prelomen korak v smeri zmanjšanja uničujočih vplivov kemične industrije na zdravje ljudi), ter regulacijo digitalnih velikanov, zlasti preglednost njihovih algoritmov (kar bi pomenilo zamejitev vpliva spletnih multinacionalk na evropsko družbo).

 

Na koncu svojega manifesta je moral Macron seveda pozornost usmeriti še v Afriko, saj je ta z naravnimi resursi bogata celina temelj nadaljnjega konkurenčnega obstoja Francije in celotne Evropske unije, ki nad njo še vedno drži kolonijalni primež, slednjega pa seveda vedno bolj ogrožajo svetovne velesile, zlasti vzpenjajoča se Kitajska, ki na veliko investira v Afriki. 

 

Macron je torej odprl nekatere prave teme za prihajajoče evropske volitve, gotovo pa nima ustrezne etično-strokovne podlage, da lahko ponudi rešitve zanje, saj se je sam že izkazal kot del problema. Evropa se bo morala osredotočiti na malega človeka, mu povrniti svobodo, zaupanje in varnost, da bo ponovno zagnala njegovo ustvarjalnost in motivacijo, saj so zaenkrat ravno visoko usposobljeni in inovativni evropski državljani še vedno njena primerjalna prednost pred ostalim svetom. Otresti pa se bo morala nadvlade tujih multinacionalk, ki neobdavčene izvajajo nelojalno konkurenco proti domačim podjetjem, s podkupovanjem koruptivnih vlad in prirejanjem regulative pa postavljajo lastne interese nad interese Evrope in njenih državljanov.

 

Otresti se bo morala vpliva ameriških bonitetnih ocen in vzpostaviti svoje bonitetne agencije. Dokončati bo morala evropski plačilni sisitem, ki bo neodvisen od globalnega ameriškega SWIFT. I

 

zgraditi bo morala svojo lastno obrambo in vzpostaviti strateško ravnovesje z ostalimi velesilami. Če v tem ne bo uspela, bo pod taktirko interesov multinacionalk in finančnega kapitala prišlo do postopne erozije družbe blaginje in socialne države, kot množica brezpravnih prekarcev bomo evropski državljani izgubili do sedaj brezplačne javne storitve, konkurirali bomo globalni množici na pol suženjskih oblik dela, na oblast pa se bodo prerinili skrajni nacionalisti, ki bodo znali razočaranje in bes obubožanih in opeharjenih množic prekanalizirati v nove fašizme in vojne.

 

Evropski narodi imamo verjetno še zadnjo priložnost, da na prihajajočih volitvah podpremo progresivne politične sile, iztrgamo Evropsko unijo iz oblasti skorumpiranih finančnih elit in multinacionalk ter jo očiščeno vrnemo v roke evropskim državljanom.

 

Peter Golob je diplomat in nosilec liste Dobre države na volitvah v Evropski parlament.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
9
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,781
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,937
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,554
04/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,337
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,162
06/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,483
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 921
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,282
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 955
10/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,840