Razkrivamo

Éric Vuillard, Dnevni red: Vljudnostni obisk (2)

Neki temačen nagib nas je izročil sovražniku v roke, trpne in polne strahu. Odtlej naši zgodovinski učbeniki premlevajo grozljiv dogodek, v katerem naj bi si podala roke bliskovitost in razum. Potem ko se je spreobrnila visoka duhovščina bančništva in industrije in je bila utišana vsakršna opozicija, so kot edini resen nasprotnik režima preostale le še tuje velesile.

09.03.2019 19:14
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Éric Vuillard   Lord Halifax   Hermann Göring   Hitler   Nemčija   Velika Britanija

Foto: Nemški zvezni arhiv (Bundesarchiv)

Ton pogovorov s Francijo in Anglijo se je postopoma spreminjal v mešanico nasilnih dejanj in sladkih besed. In tako je novembra 1937, v nenadni spremembi razpoloženja in po zgolj formalnih protestih zoper priključitev Posarja, remilitarizacijo Porenja ali bombardiranje Guernice, ki ga je izvedla legija Condor, lord Halifax [1], predsednik Sveta, odpotoval na zasebni obisk v Nemčijo, kamor ga je povabil Hermann Göring, minister letalstva, vrhovni poveljnik Luftwafe, državni minister za lov in gozdarstvo, predsednik rajnega Reichstaga – tvorec gestapa. Čedna zbirka naslovov, vendar Halifax niti z očesom ni trenil, sanjarski in grobijanski tip, razvpit antisemit, ovešen z odlikovanji, se mu ni zdel prav nič nenavaden. In ni mogoče reči, da jo je Halifaxu zagodel nekdo, ki je prikrival svoje karte, da ni opazil nastopaškega nastopa, neskončnega niza naslovov, mračnjaške in zblojene retorike, špehaste postave; ne.

 

Srečanje dvajsetega februarja je že daleč, nacisti so opustili sleherno zadržanost. In tako sta skupaj lovila, se skupaj smejala in skupaj večerjala; Göring, ki ni skoparil z izrazi ljubeznivosti in dokazi naklonjenosti, mož, ki je njega dni sanjaril o tem, da bi postal igralec in je na svoj način to tudi postal, ga je zagotovo kdaj pa kdaj potrepljal po rami, starega Halifaxa, ga nemara celo malce požgečkal in mu v obraz vrgel kakšno dvoumno nesramnost, eno tistih neslanosti, ki naslovnika pustijo brez besed in malce v zadregi, kot bi šlo za opolzek namig.

 

Ga je véliki lovec povsem zamotal v svojo tančico megle in prahu? Pa saj bi moral lord Halifax, tako kot štiriindvajseterica vélikih duhovnov nemške industrije, nekaj malega le vedeti o Göringu, malce bi se mu le moralo sanjati o njegovi zgodovini, o pučistični preteklosti, o veselju do bleščavih uniform, o zasvojenosti z morfijem, o zaporu na Švedskem, o obremenjujoči diagnozi nasilništva, duševne zmedenosti, depresivnosti in nagnjenosti k samomoru. Nikakor se ne bi smel zadovoljiti s podobo junaka zračnih ognjenih krstov, pilota iz prve svetovne vojne, trgovca s padali in starega soldata.

 

Halifax ni noben naivnež ali amater, dovolj dobro je poučen, da bi se mu moral zdeti vsaj malce sumljiv tisti sprehod v parku bizonov, zabeležen tudi v kratkem filmskem dokumentarcu, v katerem je videti, kako prešerno sproščeni Göring razlaga svoje poglede na sladko življenje. Ni mogel spregledati čudaškega pereščka, ki si ga je gostitelj zataknil za klobuk, krznenega ovratnika, smešne kravate.

 

 

 

 

Mogoče je imel tudi Halifax rad lov, tako kot ga je imel rad njegov stari oče, in je v Schorfheideju [2] celo užival, vendar nikakor ni mogel spregledati nenavadnega usnjenega jopiča, ki ga je nosil Göring, ne bodala za njegovim pasom, nikakor ni mogel preslišati zloveščih namigov, začinjenih s kosmatimi šalami. Nemara ga je celo videl streljati z lokom, preoblečenega v cirkuškega klovna, zagotovo pa je videl udomačene zveri, levjega mladiča, ki je prišel pohlevno lizat gospodarjev obraz. In tudi če ni videl ničesar od tega, tudi če je z Göringom preživel le četrt ure, je zagotovo slišal za velikansko omrežje železniških prog za otroške vlakce v kleti hiše in zagotovo ga je moral slišati čenčati kopico čudaških prismodarij.

 

In stari lisjak Halifax zagotovo ni mogel prezreti gostiteljeve obsedene samovšečnosti; nemara je celo videl, kako je iznenada izpustil volan svojega avta s premično streho in začel tuliti v veter! O pač, pod tolsto in nabuhlo masko lord Halifax ni mogel spregledati pošastnega jedra. In potem se je srečal še s Hitlerjem; in spet ni ničesar videl, ta nesrečni Halifax! Ne meneč se za Ednove [3] zadržke, si je Führerju dovolil namigniti, da se nemške zahteve po Avstriji in delu Češkoslovaške vladi Njegovega veličanstva sploh ne zdijo nelegitimne, pod pogojem seveda, da se vse zgodi v miru in ob splošnem soglasju. Halifax pač ni krvoželjen divjak.

 

Pravo barvo njegove osebnosti nam pokaže še zadnji pripetljaj. Pred Berchtesgadnom, kamor so ga pripeljali, je lord Halifax ob vozilu zagledal postavo, ki jo je imel za lakaja. Menil je, da mu je mož prišel naproti, da mu pomore po stopnicah do ploščadi. Ko so odprli vrata avtomobila, mu je hotel izročiti svoj plašč. A že mu je von Neurath [4] ali kdo drug, nemara lakaj, zasikal v uho: "Führer!" Lord Halifax je dvignil pogled. In res, pred njim je stal Hitler. On pa ga je imel za strežaja! Se mu pač ni dalo dvigniti nosu, kot bo kasneje zabeležil v svoji knjižici spominov Polnost dni: na začetku je videl samo hlače in še nižje: par čevljev. Piše v ironičnem tonu, lord Halifax, rad bi nas nasmejal. Ampak meni se to ne zdi niti najmanj smešno.

 

Angleški aristokrat, diplomat, ki naduto stoji v kratki vrsti svojih prednikov, gluhih kot noč, zabitih kot kol, omejenih kot fields, mene pušča mrtvo hladnega. Mar ni prav nadvse častivredni prvi vikont Halifax kot varuh državne blagajne ves čas svojega varuštva trdno nasprotoval vsakršni dodatni pomoči Irski? Lakota je takrat terjala milijon mrtvih. In nadvse častivredni drugi vikont, oče našega Halifaxa, ki je bil kraljev sobni strežaj, zbiralec zgodbic o duhovih, ki jih je po njegovi smrti izdal eden od njegovih fantomskih sinov, se naš vrli lord res lahko skrije za vsem tem?

 

Sicer pa v opisani nerodnosti ni nič posebnega, ne gre za spodrsljaj starega raztresenca, opraviti imamo s socialno slepoto, z nadutostjo. Nasprotno pa Halifax ni prav nič sramežljiv, ko gre za ideje. V zvezi s srečanjem s Hitlerjem je Baldwinu [4] napisal: "Nacionalizem in rasizem sta močni sili, vendar ju osebno nimam za protinaravni ali nemoralni." In nekoliko zatem: "Niti najmanj ne dvomim, da ti ljudje resnično sovražijo komuniste. In zagotavljam vam, če bi se mi znašli na njihovem mestu, bi čutili enako."

 

Takšne so bile premise mišljenja, ki mu še danes pravimo politika pomiritve.

 

__________________________ 

[1] Edward Wood, prvi vojvoda Halifaški (1881–1959), britanski državnik, ob začetku zadnje vojne predsednik zgornjega doma britanskega parlamenta, Lord President of the Council; med letoma 1938 in 1940 zunanji minister v Chamberlainovi vladi; velja za zagovornika politike pomiritve in pogajanj z nacistično Nemčijo v času pred izbruhom druge svetovne vojne, zato je bil znotraj vojnega kabineta v nenehnih sporih s premierjem W. Churchillom.

[2] Gozdnati rezervat v deželi Brandenburg, severovzhodno od Berlina, v bližini meje s Poljsko; med drugo svetovno vojno si je Göring v njem uredil lovski revir in rezidenco Carinhall.

[3] Anthony Eden (1897–1977), britanski državnik, vodja konservativne stranke, med drugo svetovno vojno zunanji minister v Chamberlainovi in Churchillovi vladi, kasneje (1955–1957) je nasledil Churchilla na čelu stranke in vlade

[4] Konstantin von Neurath (1873–1956), nemški zunanji minister med letoma 1932 in 1938; ob zasedbi Češkoslovaške postane nekaj časa protektor Češko-moravskega protektorata, a ga zaradi »premile« politike kmalu zamenja Reinhardt Heydrich.

[5] Stanley Baldwin (1867–1947), britanski konservativni politik, v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja trikrat predsednik vlade, nazadnje med letoma 1935 in 1937, ko pod pritiskom lastne stranke odstopi in ga zamenja Neville Chamberlain.

 

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo drugi del zgodbe francoskega režiserja in pisateja Erica Vuillarda. Po mnenju britanskega časnika The Guardian gre za "temeljito in očarljivo delo, ki združuje črno komedijo in politično katastrofo". Dnevni red (L'Ordre du Jour) je pripoved o Hitlerjevem vzponu na oblast in ključnih dogodkih, ki so privedli do izbruha II. svetovne vojne 1. septembra 1939.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
17
30.06.2022 21:00
Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ... Več.
Piše: Uredništvo
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
5
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
13
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.830
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.552
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.615
04/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.587
05/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 1.258
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.470
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.406
08/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.084
09/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 532
10/
Če vam IPF ali SAZAS izstavita za 200 evrov previsok mesečni račun, bo na koncu Mojca Mlakar iz SAP zahtevala 15.000 evrov zgolj za stroške postopka, če boste hoteli oporekati
Boris Meglič
Ogledov: 21.017