Razkrivamo

Éric Vuillard, Dnevni red: Vljudnostni obisk (2)

Neki temačen nagib nas je izročil sovražniku v roke, trpne in polne strahu. Odtlej naši zgodovinski učbeniki premlevajo grozljiv dogodek, v katerem naj bi si podala roke bliskovitost in razum. Potem ko se je spreobrnila visoka duhovščina bančništva in industrije in je bila utišana vsakršna opozicija, so kot edini resen nasprotnik režima preostale le še tuje velesile.

09.03.2019 19:14
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Éric Vuillard   Lord Halifax   Hermann Göring   Hitler   Nemčija   Velika Britanija

Foto: Nemški zvezni arhiv (Bundesarchiv)

Ton pogovorov s Francijo in Anglijo se je postopoma spreminjal v mešanico nasilnih dejanj in sladkih besed. In tako je novembra 1937, v nenadni spremembi razpoloženja in po zgolj formalnih protestih zoper priključitev Posarja, remilitarizacijo Porenja ali bombardiranje Guernice, ki ga je izvedla legija Condor, lord Halifax [1], predsednik Sveta, odpotoval na zasebni obisk v Nemčijo, kamor ga je povabil Hermann Göring, minister letalstva, vrhovni poveljnik Luftwafe, državni minister za lov in gozdarstvo, predsednik rajnega Reichstaga – tvorec gestapa. Čedna zbirka naslovov, vendar Halifax niti z očesom ni trenil, sanjarski in grobijanski tip, razvpit antisemit, ovešen z odlikovanji, se mu ni zdel prav nič nenavaden. In ni mogoče reči, da jo je Halifaxu zagodel nekdo, ki je prikrival svoje karte, da ni opazil nastopaškega nastopa, neskončnega niza naslovov, mračnjaške in zblojene retorike, špehaste postave; ne.

 

Srečanje dvajsetega februarja je že daleč, nacisti so opustili sleherno zadržanost. In tako sta skupaj lovila, se skupaj smejala in skupaj večerjala; Göring, ki ni skoparil z izrazi ljubeznivosti in dokazi naklonjenosti, mož, ki je njega dni sanjaril o tem, da bi postal igralec in je na svoj način to tudi postal, ga je zagotovo kdaj pa kdaj potrepljal po rami, starega Halifaxa, ga nemara celo malce požgečkal in mu v obraz vrgel kakšno dvoumno nesramnost, eno tistih neslanosti, ki naslovnika pustijo brez besed in malce v zadregi, kot bi šlo za opolzek namig.

 

Ga je véliki lovec povsem zamotal v svojo tančico megle in prahu? Pa saj bi moral lord Halifax, tako kot štiriindvajseterica vélikih duhovnov nemške industrije, nekaj malega le vedeti o Göringu, malce bi se mu le moralo sanjati o njegovi zgodovini, o pučistični preteklosti, o veselju do bleščavih uniform, o zasvojenosti z morfijem, o zaporu na Švedskem, o obremenjujoči diagnozi nasilništva, duševne zmedenosti, depresivnosti in nagnjenosti k samomoru. Nikakor se ne bi smel zadovoljiti s podobo junaka zračnih ognjenih krstov, pilota iz prve svetovne vojne, trgovca s padali in starega soldata.

 

Halifax ni noben naivnež ali amater, dovolj dobro je poučen, da bi se mu moral zdeti vsaj malce sumljiv tisti sprehod v parku bizonov, zabeležen tudi v kratkem filmskem dokumentarcu, v katerem je videti, kako prešerno sproščeni Göring razlaga svoje poglede na sladko življenje. Ni mogel spregledati čudaškega pereščka, ki si ga je gostitelj zataknil za klobuk, krznenega ovratnika, smešne kravate.

 

 

 

 

Mogoče je imel tudi Halifax rad lov, tako kot ga je imel rad njegov stari oče, in je v Schorfheideju [2] celo užival, vendar nikakor ni mogel spregledati nenavadnega usnjenega jopiča, ki ga je nosil Göring, ne bodala za njegovim pasom, nikakor ni mogel preslišati zloveščih namigov, začinjenih s kosmatimi šalami. Nemara ga je celo videl streljati z lokom, preoblečenega v cirkuškega klovna, zagotovo pa je videl udomačene zveri, levjega mladiča, ki je prišel pohlevno lizat gospodarjev obraz. In tudi če ni videl ničesar od tega, tudi če je z Göringom preživel le četrt ure, je zagotovo slišal za velikansko omrežje železniških prog za otroške vlakce v kleti hiše in zagotovo ga je moral slišati čenčati kopico čudaških prismodarij.

 

In stari lisjak Halifax zagotovo ni mogel prezreti gostiteljeve obsedene samovšečnosti; nemara je celo videl, kako je iznenada izpustil volan svojega avta s premično streho in začel tuliti v veter! O pač, pod tolsto in nabuhlo masko lord Halifax ni mogel spregledati pošastnega jedra. In potem se je srečal še s Hitlerjem; in spet ni ničesar videl, ta nesrečni Halifax! Ne meneč se za Ednove [3] zadržke, si je Führerju dovolil namigniti, da se nemške zahteve po Avstriji in delu Češkoslovaške vladi Njegovega veličanstva sploh ne zdijo nelegitimne, pod pogojem seveda, da se vse zgodi v miru in ob splošnem soglasju. Halifax pač ni krvoželjen divjak.

 

Pravo barvo njegove osebnosti nam pokaže še zadnji pripetljaj. Pred Berchtesgadnom, kamor so ga pripeljali, je lord Halifax ob vozilu zagledal postavo, ki jo je imel za lakaja. Menil je, da mu je mož prišel naproti, da mu pomore po stopnicah do ploščadi. Ko so odprli vrata avtomobila, mu je hotel izročiti svoj plašč. A že mu je von Neurath [4] ali kdo drug, nemara lakaj, zasikal v uho: "Führer!" Lord Halifax je dvignil pogled. In res, pred njim je stal Hitler. On pa ga je imel za strežaja! Se mu pač ni dalo dvigniti nosu, kot bo kasneje zabeležil v svoji knjižici spominov Polnost dni: na začetku je videl samo hlače in še nižje: par čevljev. Piše v ironičnem tonu, lord Halifax, rad bi nas nasmejal. Ampak meni se to ne zdi niti najmanj smešno.

 

Angleški aristokrat, diplomat, ki naduto stoji v kratki vrsti svojih prednikov, gluhih kot noč, zabitih kot kol, omejenih kot fields, mene pušča mrtvo hladnega. Mar ni prav nadvse častivredni prvi vikont Halifax kot varuh državne blagajne ves čas svojega varuštva trdno nasprotoval vsakršni dodatni pomoči Irski? Lakota je takrat terjala milijon mrtvih. In nadvse častivredni drugi vikont, oče našega Halifaxa, ki je bil kraljev sobni strežaj, zbiralec zgodbic o duhovih, ki jih je po njegovi smrti izdal eden od njegovih fantomskih sinov, se naš vrli lord res lahko skrije za vsem tem?

 

Sicer pa v opisani nerodnosti ni nič posebnega, ne gre za spodrsljaj starega raztresenca, opraviti imamo s socialno slepoto, z nadutostjo. Nasprotno pa Halifax ni prav nič sramežljiv, ko gre za ideje. V zvezi s srečanjem s Hitlerjem je Baldwinu [4] napisal: "Nacionalizem in rasizem sta močni sili, vendar ju osebno nimam za protinaravni ali nemoralni." In nekoliko zatem: "Niti najmanj ne dvomim, da ti ljudje resnično sovražijo komuniste. In zagotavljam vam, če bi se mi znašli na njihovem mestu, bi čutili enako."

 

Takšne so bile premise mišljenja, ki mu še danes pravimo politika pomiritve.

 

__________________________ 

[1] Edward Wood, prvi vojvoda Halifaški (1881–1959), britanski državnik, ob začetku zadnje vojne predsednik zgornjega doma britanskega parlamenta, Lord President of the Council; med letoma 1938 in 1940 zunanji minister v Chamberlainovi vladi; velja za zagovornika politike pomiritve in pogajanj z nacistično Nemčijo v času pred izbruhom druge svetovne vojne, zato je bil znotraj vojnega kabineta v nenehnih sporih s premierjem W. Churchillom.

[2] Gozdnati rezervat v deželi Brandenburg, severovzhodno od Berlina, v bližini meje s Poljsko; med drugo svetovno vojno si je Göring v njem uredil lovski revir in rezidenco Carinhall.

[3] Anthony Eden (1897–1977), britanski državnik, vodja konservativne stranke, med drugo svetovno vojno zunanji minister v Chamberlainovi in Churchillovi vladi, kasneje (1955–1957) je nasledil Churchilla na čelu stranke in vlade

[4] Konstantin von Neurath (1873–1956), nemški zunanji minister med letoma 1932 in 1938; ob zasedbi Češkoslovaške postane nekaj časa protektor Češko-moravskega protektorata, a ga zaradi »premile« politike kmalu zamenja Reinhardt Heydrich.

[5] Stanley Baldwin (1867–1947), britanski konservativni politik, v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja trikrat predsednik vlade, nazadnje med letoma 1935 in 1937, ko pod pritiskom lastne stranke odstopi in ga zamenja Neville Chamberlain.

 

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo drugi del zgodbe francoskega režiserja in pisateja Erica Vuillarda. Po mnenju britanskega časnika The Guardian gre za "temeljito in očarljivo delo, ki združuje črno komedijo in politično katastrofo". Dnevni red (L'Ordre du Jour) je pripoved o Hitlerjevem vzponu na oblast in ključnih dogodkih, ki so privedli do izbruha II. svetovne vojne 1. septembra 1939.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 2,849
02/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,418
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,648
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,794
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,466
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 957
07/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,746
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 793
09/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 786
10/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,536