Razkrivamo

Éric Vuillard, Dnevni red: Vljudnostni obisk (2)

Neki temačen nagib nas je izročil sovražniku v roke, trpne in polne strahu. Odtlej naši zgodovinski učbeniki premlevajo grozljiv dogodek, v katerem naj bi si podala roke bliskovitost in razum. Potem ko se je spreobrnila visoka duhovščina bančništva in industrije in je bila utišana vsakršna opozicija, so kot edini resen nasprotnik režima preostale le še tuje velesile.

09.03.2019 19:14
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Éric Vuillard   Lord Halifax   Hermann Göring   Hitler   Nemčija   Velika Britanija

Foto: Nemški zvezni arhiv (Bundesarchiv)

Ton pogovorov s Francijo in Anglijo se je postopoma spreminjal v mešanico nasilnih dejanj in sladkih besed. In tako je novembra 1937, v nenadni spremembi razpoloženja in po zgolj formalnih protestih zoper priključitev Posarja, remilitarizacijo Porenja ali bombardiranje Guernice, ki ga je izvedla legija Condor, lord Halifax [1], predsednik Sveta, odpotoval na zasebni obisk v Nemčijo, kamor ga je povabil Hermann Göring, minister letalstva, vrhovni poveljnik Luftwafe, državni minister za lov in gozdarstvo, predsednik rajnega Reichstaga – tvorec gestapa. Čedna zbirka naslovov, vendar Halifax niti z očesom ni trenil, sanjarski in grobijanski tip, razvpit antisemit, ovešen z odlikovanji, se mu ni zdel prav nič nenavaden. In ni mogoče reči, da jo je Halifaxu zagodel nekdo, ki je prikrival svoje karte, da ni opazil nastopaškega nastopa, neskončnega niza naslovov, mračnjaške in zblojene retorike, špehaste postave; ne.

 

Srečanje dvajsetega februarja je že daleč, nacisti so opustili sleherno zadržanost. In tako sta skupaj lovila, se skupaj smejala in skupaj večerjala; Göring, ki ni skoparil z izrazi ljubeznivosti in dokazi naklonjenosti, mož, ki je njega dni sanjaril o tem, da bi postal igralec in je na svoj način to tudi postal, ga je zagotovo kdaj pa kdaj potrepljal po rami, starega Halifaxa, ga nemara celo malce požgečkal in mu v obraz vrgel kakšno dvoumno nesramnost, eno tistih neslanosti, ki naslovnika pustijo brez besed in malce v zadregi, kot bi šlo za opolzek namig.

 

Ga je véliki lovec povsem zamotal v svojo tančico megle in prahu? Pa saj bi moral lord Halifax, tako kot štiriindvajseterica vélikih duhovnov nemške industrije, nekaj malega le vedeti o Göringu, malce bi se mu le moralo sanjati o njegovi zgodovini, o pučistični preteklosti, o veselju do bleščavih uniform, o zasvojenosti z morfijem, o zaporu na Švedskem, o obremenjujoči diagnozi nasilništva, duševne zmedenosti, depresivnosti in nagnjenosti k samomoru. Nikakor se ne bi smel zadovoljiti s podobo junaka zračnih ognjenih krstov, pilota iz prve svetovne vojne, trgovca s padali in starega soldata.

 

Halifax ni noben naivnež ali amater, dovolj dobro je poučen, da bi se mu moral zdeti vsaj malce sumljiv tisti sprehod v parku bizonov, zabeležen tudi v kratkem filmskem dokumentarcu, v katerem je videti, kako prešerno sproščeni Göring razlaga svoje poglede na sladko življenje. Ni mogel spregledati čudaškega pereščka, ki si ga je gostitelj zataknil za klobuk, krznenega ovratnika, smešne kravate.

 

 

 

 

Mogoče je imel tudi Halifax rad lov, tako kot ga je imel rad njegov stari oče, in je v Schorfheideju [2] celo užival, vendar nikakor ni mogel spregledati nenavadnega usnjenega jopiča, ki ga je nosil Göring, ne bodala za njegovim pasom, nikakor ni mogel preslišati zloveščih namigov, začinjenih s kosmatimi šalami. Nemara ga je celo videl streljati z lokom, preoblečenega v cirkuškega klovna, zagotovo pa je videl udomačene zveri, levjega mladiča, ki je prišel pohlevno lizat gospodarjev obraz. In tudi če ni videl ničesar od tega, tudi če je z Göringom preživel le četrt ure, je zagotovo slišal za velikansko omrežje železniških prog za otroške vlakce v kleti hiše in zagotovo ga je moral slišati čenčati kopico čudaških prismodarij.

 

In stari lisjak Halifax zagotovo ni mogel prezreti gostiteljeve obsedene samovšečnosti; nemara je celo videl, kako je iznenada izpustil volan svojega avta s premično streho in začel tuliti v veter! O pač, pod tolsto in nabuhlo masko lord Halifax ni mogel spregledati pošastnega jedra. In potem se je srečal še s Hitlerjem; in spet ni ničesar videl, ta nesrečni Halifax! Ne meneč se za Ednove [3] zadržke, si je Führerju dovolil namigniti, da se nemške zahteve po Avstriji in delu Češkoslovaške vladi Njegovega veličanstva sploh ne zdijo nelegitimne, pod pogojem seveda, da se vse zgodi v miru in ob splošnem soglasju. Halifax pač ni krvoželjen divjak.

 

Pravo barvo njegove osebnosti nam pokaže še zadnji pripetljaj. Pred Berchtesgadnom, kamor so ga pripeljali, je lord Halifax ob vozilu zagledal postavo, ki jo je imel za lakaja. Menil je, da mu je mož prišel naproti, da mu pomore po stopnicah do ploščadi. Ko so odprli vrata avtomobila, mu je hotel izročiti svoj plašč. A že mu je von Neurath [4] ali kdo drug, nemara lakaj, zasikal v uho: "Führer!" Lord Halifax je dvignil pogled. In res, pred njim je stal Hitler. On pa ga je imel za strežaja! Se mu pač ni dalo dvigniti nosu, kot bo kasneje zabeležil v svoji knjižici spominov Polnost dni: na začetku je videl samo hlače in še nižje: par čevljev. Piše v ironičnem tonu, lord Halifax, rad bi nas nasmejal. Ampak meni se to ne zdi niti najmanj smešno.

 

Angleški aristokrat, diplomat, ki naduto stoji v kratki vrsti svojih prednikov, gluhih kot noč, zabitih kot kol, omejenih kot fields, mene pušča mrtvo hladnega. Mar ni prav nadvse častivredni prvi vikont Halifax kot varuh državne blagajne ves čas svojega varuštva trdno nasprotoval vsakršni dodatni pomoči Irski? Lakota je takrat terjala milijon mrtvih. In nadvse častivredni drugi vikont, oče našega Halifaxa, ki je bil kraljev sobni strežaj, zbiralec zgodbic o duhovih, ki jih je po njegovi smrti izdal eden od njegovih fantomskih sinov, se naš vrli lord res lahko skrije za vsem tem?

 

Sicer pa v opisani nerodnosti ni nič posebnega, ne gre za spodrsljaj starega raztresenca, opraviti imamo s socialno slepoto, z nadutostjo. Nasprotno pa Halifax ni prav nič sramežljiv, ko gre za ideje. V zvezi s srečanjem s Hitlerjem je Baldwinu [4] napisal: "Nacionalizem in rasizem sta močni sili, vendar ju osebno nimam za protinaravni ali nemoralni." In nekoliko zatem: "Niti najmanj ne dvomim, da ti ljudje resnično sovražijo komuniste. In zagotavljam vam, če bi se mi znašli na njihovem mestu, bi čutili enako."

 

Takšne so bile premise mišljenja, ki mu še danes pravimo politika pomiritve.

 

__________________________ 

[1] Edward Wood, prvi vojvoda Halifaški (1881–1959), britanski državnik, ob začetku zadnje vojne predsednik zgornjega doma britanskega parlamenta, Lord President of the Council; med letoma 1938 in 1940 zunanji minister v Chamberlainovi vladi; velja za zagovornika politike pomiritve in pogajanj z nacistično Nemčijo v času pred izbruhom druge svetovne vojne, zato je bil znotraj vojnega kabineta v nenehnih sporih s premierjem W. Churchillom.

[2] Gozdnati rezervat v deželi Brandenburg, severovzhodno od Berlina, v bližini meje s Poljsko; med drugo svetovno vojno si je Göring v njem uredil lovski revir in rezidenco Carinhall.

[3] Anthony Eden (1897–1977), britanski državnik, vodja konservativne stranke, med drugo svetovno vojno zunanji minister v Chamberlainovi in Churchillovi vladi, kasneje (1955–1957) je nasledil Churchilla na čelu stranke in vlade

[4] Konstantin von Neurath (1873–1956), nemški zunanji minister med letoma 1932 in 1938; ob zasedbi Češkoslovaške postane nekaj časa protektor Češko-moravskega protektorata, a ga zaradi »premile« politike kmalu zamenja Reinhardt Heydrich.

[5] Stanley Baldwin (1867–1947), britanski konservativni politik, v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja trikrat predsednik vlade, nazadnje med letoma 1935 in 1937, ko pod pritiskom lastne stranke odstopi in ga zamenja Neville Chamberlain.

 

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo drugi del zgodbe francoskega režiserja in pisateja Erica Vuillarda. Po mnenju britanskega časnika The Guardian gre za "temeljito in očarljivo delo, ki združuje črno komedijo in politično katastrofo". Dnevni red (L'Ordre du Jour) je pripoved o Hitlerjevem vzponu na oblast in ključnih dogodkih, ki so privedli do izbruha II. svetovne vojne 1. septembra 1939.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
7
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.675
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.640
03/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.038
04/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.696
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.346
06/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.101
07/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.146
08/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.195
09/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.190
10/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.099