Komentar

Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati

Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se zakonodajalci ne držijo svojih zakonov? NUK je v tem času pridobil petindvajset let zgubljenega časa. Predvsem bo digitalna knjižnica postala prostor, v katerem se bodo v celoti spremenili vsi odnosi, najbolj pa odnosi med uporabniki in osebjem knjižnic. V tem trenutku knjižnice intenzivno iščejo znanstvenike in tehnologe, ki naj izumiteljsko, izvirno organizirajo nove inštitucije, ki jih bomo samo v prenesenem smislu imenovali knjižnice.

10.03.2019 09:57
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Matjuška Nikolaja   Fabula   Narodna in univerzitetna knjižnica   NUK   NUK2   Martina Rozman Salobir   digitalizacija   knjige   Mladen Dolar   Oto Luthar   Igor Papič  

Foto: NUK

Za NUK 2 so vsi za! Seveda vedno obstaja strah pred zastarelostjo tehnologije, knjiga pa kot fizični objekt ne bo nikoli zastarela.

Zadnje tri tedne sem preživel v družbi Matjuške Nikolaje, dostojanstvenice ruske pravoslavne cerkve in vodje samostana Mali Jaroslavec iz Kaluške oblasti. Že njena sama navzočnost je privilegij posebne vrste. V tem času sva se kar nekajkrat znašla v bližini Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), zato ni nič nenavadnega, da sem jo popeljal v prostor mojega izobraževanja. In zdaj preskok uvoda in vstop v komentar: v četrtek, 7. marca 2019 ob 19 uri, je bila v NUK manifestacija podpore gradnji NUK 2 v organizaciji revije Outsider in literarnega festivala Fabula. V svoji več kot načelni podpori gradnje sem v kratkem nagovoru izpostavil en sam poudarek, ki ni želel biti in tudi ni zvenel kot polemika: s podaljševanjem ne/gradnje in agonije se bo samo poglabljal razkorak med zadnjo zasnovo in funkcionalnimi nujnostmi, ki jih bodo narekovale nove in nove časovne rezine. Želel sem osvetliti tisti del, ki je bil leta 1976, ko se je prvič pojavila močna potreba po gradnji nove knjižnice, že prisoten, a istočasno oddaljen. Danes je to že jasno izražena nujnost - potreba po popolni digitalizaciji knjižnice, po digitalni nacionalni knjižnici (DNK). Digitalizacija knjižnice pomeni popoln preobrat v načinu generiranja človeške vednosti in njenega pospeševanja.

 

Takoj na začetku manifestacije nas je vedno briljanten dr. Mladen Dolar obzirno opozoril na pomembno razliko med informacijo in vednostjo. V bodočnosti bo v etimološkem smislu od knjižnice ostala samo še pretekla ideja o knjigi kot objektu, ki jo bodo inštitucije varovale v svojih fundusih in trezorjih. Istočasno bodo združene digitalne knjižnice postale kognitivni aparat civilizacije. Univerzitetna in nacionalna knjižnica bo tako v celoti spremenila svoj vsebinski tloris. Tudi zato pričakovan razvoj narekuje konceptualizacijo nove stavbe.

 

V knjižnici ne bomo več gledali simbola znanja, temveč kognitivni aparat vednosti. Simbole vedno beremo za nazaj, nas je opozoril modri mož iz avditorija. Mladih uporabnikov, študentov, knjižnica ne zanima kot simbol kdo-bi-vedel-česa, temveč preprosto kot prostor učenja, interakcije in kontemplacije, prostor človeškega in čezčloveškega. Ta prostor ne sme biti monopoliziran ali totalitariziran ponudnik informacij. Na to nas odgovorno opozarjajo praktiki, ki delujejo v knjižnicah. Materializacija novoveške knjižnice bo močno vplivala na spremembo sveta. Med nami je že vidna vseprisotna sprememba.

 

Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se zakonodajalci ne držijo svojih zakonov? NUK je v tem času pridobil petindvajset let zgubljenega časa. Predvsem bo digitalna knjižnica postala prostor, v katerem se bodo v celoti spremenili vsi odnosi, najbolj pa odnosi med uporabniki in osebjem knjižnic. V tem trenutku knjižnice intenzivno iščejo znanstvenike in tehnologe, ki naj izumiteljsko, izvirno organizirajo nove inštitucije, ki jih bomo samo v prenesenem smislu imenovali knjižnice.

 

Ne pozabimo, ko danes vstopamo v knjižnice, se v njih še vedno srečujemo z analognimi knjigami. Iz vsega trenutno izoblikovanega v knjižnicah je leta 2019 razvidno, da bodo postali nosilni strokovnjaki knjižnic teoretiki procesualnosti. Na tem mestu bi za nekaj trenutkov preusmeril svoj komentar v impresijo, ki je povezana z dr. Mladenom Dolarjem.

 

Preden se je manifestacija začela, sta v moji neposredni bližini skupaj stala dr. Mladen Dolar in ravnateljica NUK Martina Rozman Salobir. Oče Mladena Dolarja je bil Jaro Dolar (1911-1999), ki je v XX. stoletju opravljal popolnoma isto funkcijo kot jo danes Martina Rozman Salobir. Tolkel je podobno absurdne in predvsem nepotrebne boje z nerazsvetljenimi odločevalci, kot jih danes bije ravnateljica Martina Rozman Salobir. Nobene razlike ni. Zaradi tega dejstva je imela povezava med filozofom in manifestacijo toliko večjo pomensko mero in silo. V obeh časih, neodvisno od ideologije, delujejo identični vzvodi in konceptualni triki. Konec impresije.

 

Rad bi opozoril, da imajo univerzitetne in nacionalne knjižnice drugačne značilnosti od sorodnih organizacijskih struktur kot so splošne ali specialne knjižnice. Predvsem so umeščene v univerzitetno organizacijsko okolje, tako da lahko obe najpomembnejši inštituciji vzajemno vplivata druga na drugo. Zato ni bil slučaj, da je med podporniki gradnje NUK 2 sedel tudi rektor univerze dr. Igor Papič. Univerzitetna knjižnica spodbuja učenje in raziskave, v tem se razlikuje od splošnih knjižnic, ki prvenstveno spodbujajo bralno kulturo. Od knjižnic pričakujemo, da bodo skupaj s teoretiki procesualnosti in računalničarji osrednji akterji aktiviranja svojih notranjih raziskovalnih procesov. Takšni procesi v omejenem obsegu na Slovenskem že intenzivno potekajo. Zaenkrat je vse še vedno usmerjeno v knjižnično storitev. Pomemben detajl, če pomislim: nikoli v življenju nisem srečal neprijaznega knjižničarja ali knjižničarke; tudi takrat ne, ko sem moral plačati zamudnino.

 

Na tem mestu bom komentar za nekaj trenutkov že drugič preusmeril v narativ, povezan z dvema kozmistoma, z Nikolajem Fjodorovičem Fjodorovom in Konstantinom Konstantinovičem Ciolkovskim. Fjodorov je bil knjižničar, ko si je avtodidakt, skoraj gluhi Ciolkovski, bodoči oče profesionalne kozmonavtike, prišel k njemu v knjižnico sposodit tri knjige. Knjižničar Fjodrov mu je pripravil osem naslovov. Na pritožbo Ciolkovskega, da je naroči samo tri knjige, mu je Fjodorov izrekel nadvse pomemben stavek: "Ostalih pet sem vam jaz naročil." 

 

V tem stavku je nameščena ontologija knjižničarstva. V digitalnih knjižnicah bo potrebno sprogramirati mehčine, ki bodo uporabniku priporočile še pet drugih knjig, ki jih mora nujno prebrati. Knjižničarji na različnih ravneh že tisočletja na res poseben način usmerjajo najpomembnejše duhovne odločitve človeštva. Ne pretiravam, čeprav včasih z užitkom pretiravam.

 

Predvsem se bo poklic knjižničarja spremenil v nabor specializiranih odgovornosti, ki mu jih bodo narekovale nove pristojnosti. To bo najbolj spremenilo dosedanjo logiko knjižnic. Digitalne knjižnice je potrebno načrtovati, ne pa samo zbirati in ohranjati knjižnični fond. V tem trenutku je prisotno neravnovesje. Univerzitetne knjižnice se bodo morale opremiti z jeziki, ki jih govorijo osemnajstletni bruci. Ne s slovenščino in angleščino, temveč z njihovimi strojnimi jeziki.

 

Elektronski viri, podatkovne baze v različnih formatih naraščajo z neverjetno hitrostjo. Na manifestaciji nas je dr. Oto Luthar izvrstno opomnil, da se je nujno potrebno preusmeriti iz naše skupne percepcije - želeti, na osebno raven - zahtevati zase in s tem zahtevati za vse. Le tako kot je NUK 1 posameznikova osebna izkušnja, bo NUK 2 postal ne le naša želja, temveč naša zahteva. Ni potrebno iskati nasprotnika tam, kjer so vsi za! Za NUK 2 so vsi za! Seveda vedno obstaja strah pred zastarelostjo tehnologije, knjiga pa kot fizični objekt ne bo nikoli zastarela. Zato je nujno pogledati in ohranjati ravnovesje med analognim in digitalnim, kot je nujno obdobje preverjanja, raziskovanja med obojim.

 

NUK 2 hočemo! Kot revolucijo? Ne, kot e-volucijo, postopoma. Kaj pa je s trgom vedenja? Brezplačen mora biti - klicaj in še enkrat - ! Kot zrak in voda! Naj na koncu dodam, Matjuška Nikolaja je študirala matematiko, preden je vstopila v samostan, v sedemdesetih letih je doktorirala iz umetne inteligence. Knjižnica nam je vsem mati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,490
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,180
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,092
04/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,920
05/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,515
06/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,168
07/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,309
08/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 798
09/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,601
10/
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
Shane Quinn
Ogledov: 1,006