Komentar

Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture

Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. Je dunajska identitetna sila, ki ima svoj prostor manifestacije v Los Angelesu. Peter Noever je tranzit med filozofijo dekonstrukcije in dekonstruktivistično arhitekturo.

16.03.2019 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Peter Noever   arhitektura   Dunaj   dekonstruktivizem   postmodernizem

Delovanje Petera Noevera je radikalna kritika dunajske tradicije, istočasno pa njena glorifikacija.

V mladosti se mi je svet umetnosti zelo hitro povezal z dunajskim arhitekturnim mišljenjem in miljejem. To je bil privilegij, ki se mi je zgodil mimo vseh logičnih razlag, sploh pa mimo mojega ilirskobistriškega izhodišča. Vse je bilo povezano z naključjem. V gostilni Pri Ježevcu, ki je bila v lasti moje komendske stare matere Marije Ambrož, sem se srečal s človekom, ki je bil in je še vedno osrednja os dunajskega arhitekturnega sveta. Moja zgovorna stara mati je mimogrede obvestila svojega gosta v gostilni, da ima vnuka kunstlerja. To je bilo eno tistih srečanj, ki ti jih pokloni življenje tako mimogrede, mimo vseh povodov in vzrokov. To je bilo srečanje s človekom, ki ga lahko poosebim z besedno zvezo - energija Petra Noevera.

 

Peter Noever je človek, ki je obdobje arhitekturnih modernističnih in avantgardističnih odkritij ter njihovih eksperimentov XX. stoletja prenesel z nepojmljivim zamahom v zadnjo četrtino dunajskega arhitekturnega in muzejskega sveta ter ga v celoti prevrednotil. Istočasno je spremenil evropski muzejski svet. Kmalu po tistem, ko sem ga spoznal v Komendi, je postal direktor muzeja MAK (Museum für angewandte Kunst) na Dunaju.

 

Ta teden, ko sem predaval na arhitekturni fakulteti graške Tehnične univerze (TU), si nisem mogel kaj, da ne bi pomislil na silo arhitekturnih nujnosti, ki sem jih leta (kaj leta, desetletja!) gledal pri gigantu Petru Noevru. Vedno znova je z uravnoteženo dinamiko spreminjal notranjost arhitekturnih projekcij in sistem sodobnih umetniških praks. Arhitektura je bila zanj vedno najprej umetnost. Tako je še vedno!

 

Zamik in začetek: umetnost je disciplina, ki izhaja iz svojih lastnih notranjih sil. Omogoča se, samo sebe proizvajaja kot umetnost, istočasno pa se zgodovini, arhivira. To ravno tako velja za njeno zvrst - arhitekturo. Peter Noever je na dunajskem horizontu prav posebno teoretsko in muzealično stičišče umetnikov arhitektov. Z vsakim od njih je imel poseben biografski zaplet: z arhitekturno skupino Coop Himme(l)blau, ki je vključevala imena kot so Wolf D. Prix, Helmut Swiczinsky in Michael Holzer, s Celovčanom Güntherjem Domenigom, z Newyorčanom Vitom Acconcijem, z Zaho Hadid, Britanko, rojeno v Bagdadu. Z nekaterimi od njih sem se preko Petra osebno srečal. Na Noeverjevem horizontu res sveti na stotine fantastičnih koordinat!

 

Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. Je dunajska identitetna sila, ki ima svoj prostor manifestacije v Los Angelesu. Peter Noever je tranzit med filozofijo dekonstrukcije in dekonstruktivistično arhitekturo.

 

Razlikujmo: dekonstrukcija je radikalni formalizem v filozofiji, je postopek mišljenja. Dekonstruktivizem pa je zadnji arhitekturni slog XX. stoletja. Dekonstrukcija je kritično mišljenje o obstoječih filozofskih konstrukcijah. Čas je pokazal, da je dekonstruktivizem najpomembnejši stilni izraz zadnjih dvajsetih let XX. stoletja. Pomembnejši je od postmodernizma, čeprav je del postmodernizma. Toda tega pomembnega zapleta ne bi še rad komentiral. Dekonstruktivizem se je med drugimi velikimi mesti oblikoval tako na Dunaju kot v Gradcu. Tako arhitekturno-teoretsko kot muzealično ga je generiral Peter Noever na Dunaju s svojimi razstavami in knjigami.

 

Arhitektura je s svojo idejnostjo, formalnostjo in materializacijo gigantski proces, usmerjen v človeško, s svojimi kardinalnimi nevroni pa v čezčloveško. Dekonstruktivizem je bil poziv k novemu pristopu v arhitekturi, ne da bi pri tem zanikal vrednote preteklosti. Predvsem pa je potrdil vrednote sovjetske avantgardne umetnosti. (El Lissicky, Kazimir Malevič)!

 

Generalen arhitekturni izum druge polovice XX. stoletja: Tako kot so se avantgardistični umetniki na začetku XX. stoletja zaradi nezaupanja v prirodo s procesualnimi dejanji odrekli prirodi, so za svoje slikarske motive prevzeli modernistične arhitekturne tehno-povzetke. V slikarsko polje so začeli vnašati mišljenje arhitekturnih prerezov, tlorisov in izrisov optimalnih projekcij. S procesiranjem in abstrahiranjem se je izoblikoval tehno-strukturni-slog (El Lissicky). Sčasoma so postale slikarske vizualizacije optimalne projekcije bodočega sveta. Spotoma pa se je v slikah izgubil spomin na arhitekturno izhodišče. S časom so prešle v prvi ali drugi plan arhitekturnih analiz (dunajski Coop Himme(l)blau). Genialni arhitekti in arhitektke (Zaha Hadid) so s postopkom nadgraditeljstva začeli graditi arhitekture iz motivov slik avantgardnih slikarjev, kot je Kazimir Malevič.

 

Tako se je krog XX. stoletja sklenil. Ponovimo krog: Arhitekti slikarji so svoje arhitekturne elemente prenašali v svoje slikovno polje, v drugem koraku pa so naslednje generacije arhitektov iz teh slik začele graditi arhitekture. Konec kroga.  

 

V polje dekonstrukcije se je vpletla še visoka tehnologija konca stoletja, ki je de/kons/truktivistične strukture začela tehnološko izpoponjevati. Z računalniško tehnologijo smo dobili novo inženirstvo, ki je omogočalo popolnoma drugačen izrez in rez gradbenih materialov. Poleg začetne dekonstrukcije se je vpletala še organičnost kot očitno tkivo, napeto čez dekonstrukcije kot kozmična opna. Suprematizem se je z organičnostjo dokončno potrdil kot kozmična konstrukcija. Peter Noever naju je z Dunjo ves čas spodbujal k postgravitacijski potezi. 

 

Delovanje Petera Noevera je radikalna kritika dunajske tradicije, istočasno pa njena glorifikacija. To je počel s premišljevanjem o delu arhitekturne skupine Coop Himme(l)blau, ki je s svojo neuravnoteženo dinamiko revolucionirala dunajske arhitekturne pozicije sedemdesetih let. Ponovimo: Redek trenutek je, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture. Peter Noever se je natančno zavedal, da obdajanje z novo teorijo omogoča novo arhitekturo, da obdajanje z novo arhitekturo zaključi stilni proces časa.

 

V samem izhodišču je na arhitekturni dunajski zamah in graški dekonstruktivizem (Günther Domenig) vplival tudi analitični kubizem s svojim mnogoperspektivnim pogledom na arhitekturne plastične enote. Ravno mnogoprespektivičnost je gradila napetost stavb, posledično pa vplivala na notranjo prostorskost. Več je perspektiv, več je presenetljivega prehajanja iz prostora v prostor. Finalizacija fasadne dogodkovnosti je tako dobila svoj notranji odtis. Dekonstruktivizem se je odrekal postmodernističnemu ornamentu, toda ravno s procesom ponavljanja izbranih konstrukcij je, paradoksalno, proizvedel učinek  postmodernističnega krasilstva.

 

Takšne arhitekturne izpeljave v Ljubljani sploh ne poznamo, čeprav imamo fantastičen historični konstruktivizem. Dekonstruktivistična ali organična arhitektura deluje v Ljubljani kot tujec med tujci, kjer so vsi drug drugemu tujci. V ljubljanski arhitekturi skoraj vse izhaja iz ekonomskih mehanizmov. Morfološko pa iz sosednjega stavbnega fonda. Ljubljansko arhitekturno izhodišče prevzema vse druge arhitekturne jezike iz svojega okolja, le v samemu sebi ne najde izhodišča. To ni kritika ljubljanske arhitekture, temveč samo preprosto opažanje. Jože Plečnik je popolnoma poseben "case study".

 

Kljub temu, da je bil na Dunaju konstruktivizem prisoten le posredno, je dobil dekonstruktivistične materializacije, ravno tako tudi v provincialnem Gradcu. Tako danes Gradca ne moremo več razumeti kot provinco, ki oponaša prestolnico. Še enkrat bi vas rad opozoril na Güntherja Domeniga.

 

Če me je Peter Noever česa naučil s svojo energetsko didaktiko, me je tega, da ko metodološko zavržemo razum, se nam v naslednjem hipu oblikuje popolnoma druga vrsta razuma. S tem pa se oblikuje druga, nova oblika kot v primeru genija Jamesa Turella! V razbiti in razstavljeni dekonstruktivistični sliki še vedno gledamo modernističen projekt, ne da bi se pri tem odrekli dodeljenim funkcijam, ki izhajajo iz racionalinih razlogov. Peter Noever je oko, ki vidi, oko, ki ve in oko, ki je dejavnik spremembe!

 

In zdaj, zaključek: Finalizem je zaključni proces napovedane dramaturgije dogodkovnosti. Zaključno modeliranje situacij, ki lahko oblikujejo tako arhitekturni stil kot mišljenje o zadnjih stvareh. Arhitektura je obred neskončnega poslavljanja. Za ta tekst se zahvaljujejm Milici Tomić.

 

In zdaj drugi zaključek: Ko je Peter Pri Ježevcu pohvalil nemščino moje stare matere, mu je ta lakonično odgovorila, da se jo je naučila v koncentracijskem taborišču.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
2
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
10
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,455
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,624
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,521
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,880
05/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,787
06/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 1,649
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,660
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,306
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,063
10/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 916