Komentar

Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti

Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi podpišejo pod njih. Uredništvo bi namreč takšne tekste objavilo, s tem pa bralce še bolj vključilo v vsebino našega medija. Prvi se je naši pobudi odzval gospod Angel Polajnko. Njegove komentarje, ki običajno doživijo precej "dvignjenih palcev" drugih bralcev in komentatorjev, na portalu+ redno beremo. No, danes ga bomo prvič brali "na drugi strani", kot pravega komentatorja torej. Izbral si je temo, ki je in bo še nekaj časa aktualna v slovenski politiki ... drugi tir. Ki ni nič drugega, pravi gospod Polajnko, kot spomenik potratnosti in neumnosti.

17.03.2019 08:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   Angel Polajnko   portal+   drugi tir   Luka Koper   Divača   železnica   Alenka Bratušek   gradbeništvo

Pri izgradnji drugega tira gre za veliko potrato sredstev, celo za neumnost, ki bo še dolgo časa pričala o nesposobnosti države, da smotrno uporablja javni denar. Pričala bo tudi o sumu prilaščanja proračunskih sredstev v korist lobijev, ki forsirajo potratno gradnjo.

Razprave o drugem tiru postajajo od časa do časa vroče, potem se zopet ohladijo. Tu in tam koga odžagajo, potem pa se vse umiri. Kljub vsemu gre za problem. Glede na vse hudo, kar smo morali v samostojni Sloveniji že preživeti - bančni kriminal, divje lastninjenje, učvrstitev mafije na položajih, ki odločilno vplivajo na razvoj države -, je drugi tir v bistvu drobiž. Kaj pa je milijarda proti okradenemu bogastvu, ki ga ocenjujejo na 60-70 milijard evrov?

 

Kljub vsemu pa gre pri drugem tiru za nekaj več. Je sramota za gradbeniško stroko, ki je v Sloveniji na zelo visokem nivoju. Ne glede na to, da so propadli gradbeni velikani, je v Sloveniji še vedno dovolj kvalitetnih gradbenikov in dovolj znanja, da se takšna lumparija ne bi smela dogajati. Ne bom se spuščal v intrige, prevare, šarlatanstvo in podobne zavržne aktivnosti, ki se dogajajo pri realizaciji drugega tira. Prikazal bom samo pot, po kateri bi morali voditi izgradnjo drugega tira; in če bi takšno pot ubrali od samega začetka, sedaj problema ne bi bilo več.

 

Na razpolago imamo tri možnosti.

 

 

Prva možnost

 

Najprej je potrebno preveriti, ali je mogoče obstoječi tir usposobiti tako, da bo zadostoval za prevoz vsega tovora, ki ga generira Luka Koper in ki ga prevzema železnica. Vemo, da je teoretična kapaciteta enotirne proge okrog 70 milijonov ton na leto. Takšno kapaciteto na obstoječem tiru skorajda ni mogoče doseči. Ob tem je potrebno poudariti, da tudi Luka Koper kljub vsem širitvam in posodobitvam ne more bistveno preseči te kapacitete pretovora okrog 50 milijonov ton. Luka Koper je omejena predvsem z zahtevami domačega prebivalstva in naravovarstvenih pogojev. Vemo, da prebivalci Ankarana ne dovolijo niti izgradnje 3. pomola v predvidenem obsegu, kaj šele da bi dovolili širitev luke na kapaciteto 100 ali več milijonov ton pretovora.

 

Takšna širitev bi namreč  izbrisala Ankaran, z luško dejavnostjo pokrila vso zaledje pristanišča, Koper bi znatno presegel 100.000 prebivalcev. Poglobiti bi bilo potrebno Koprski zaliv za vpovbo največjih ladij in še marsikaj. Vse navedeno pa prebivalci zanesljivo ne bi dovolili in zato je pač kapaciteta luke omejena. Prav ta omejitev pogojuje rešitev železniške povezave. Nesmiselno je namreč načrtovati progo s kapaciteto prevoženega tovora, ki presega pretovor  v luki. Z vsemi ukrepi posodobitve obstoječega tira je možno doseči takšno kapaciteto, ki je skladna s kapaciteto pretovora v luki. V ta namen je potrebno menjati sistem elektro vleke, ojačati elektro omrežje, nabaviti ustrezne lokomotive in zagotoviti požarno varnost in protihrupne ukrepe.

 

Ali vemo, koliko bi vse to stalo? Do kdaj je to možno izvesti? Zakaj te opcije ni na mizi?

 

Druga možnost

 

Druga možnost rešitve problema je v izgradnji nove proge med Divačo in Koprom. Prav ta možnost je sedaj edina opcija. Tukaj pa je velika čer, ki kaže, da gradnja ni namenjena reševanju prevoza blaga za Luko Koper, temveč da gre za zaslužke nekega gradbenega lobija, ki želi ob nenormalno dragi trasi mastno zaslužiti.

 

Vsak projektant ceste ali železnice ve, da sta dva elementa pri trasiranju tista, ki bistveno vplivata na ceno: to sta podolžni sklon in računska hitrost.  Podolžni sklon je na železnici omejen, saj vlaki ne morejo premagovati večjih naklonov od 3 do 4 %.  Vzdolžni naklon je pri železnici tako občutljiv, da se običajno meri v promilih, kar pomeni, koliko metrov na tekoči kilometer se lahko proga dvigne. V danem primeru uzakonjene trase drugega tira je izbran vzdolžni naklon 17 ‰, kar je pravo razkošje, saj bi lahko bil vsaj 25 ‰, ali še več. Vemo, da mora proga premagati okrog 400 metrov višinske razlike, kolikor znaša razlika med Divačo in Koprom. Večji je izbrani vzdolžni naklon, krajša je proga in seveda tudi cenejša.

 

Torej je že izbira vzdolžnega naklona nepotrebna potrata. Še hujša pa je povsem neutemeljena računska hitrost. Ta je izbrana in znaša 160 km/h. Prav neverjetno je, kako je uspelo ekipi, ki vodi projekt, določiti takšno računsko hitrost za industrijski tir? Kakorkoli razmišljamo o evropskih koridorjih, je proga Divača – Koper le industrijski tir, saj bo v glavnem služil za prevoz tvora iz Luke Koper, kar bo predstavljalo 90 do 95 % vsega zaslužka. Potniški promet bo prestavljal le nekaj več kot 5 %. Na tem odseku ne bo vozil noben mednarodni vlak, še najmanj pa kak intercity. V takšnem primeru bi zadostovala izbrana računska hitrost 80, največ pa 100 km/h.

 

Izbira računske hitrosti je pomembna zato, ker stroški gradnje naraščajo s kvadratom računske hitrosti. Torej  določena računska hitrost 160 km/h gradnjo silno podraži in posledica tega so številni predori in viadukti. Tukaj ne gre le za podražitev investicije, vedeti moramo, da bo tudi med eksploatacijo cena visoka, daj je vzdrževanje vedno odvisno od vrednosti vzdrževanega objekta. Nižja računska hitrost bi prav gotovo pocenila gradnjo, zato vsi, ki izbrani trasi nasprotujejo, upravičeno opozarjajo na razmetavanje denarja.

 

Ne morem si kaj, da ne bi pomislil na pohlep, ki je prevzel gradbeni lobi in zahteva traso, ki bo terjala čim več in čim dražjih gradbenih del, te pa je mogoče doseči le z izbiro neustrezne računske hitrosti in potratno izbiro vzdolžnega nagiba.

 

Kolikor je bila javnost obveščena, je bil projekt predmet najrazličnejših revizij. Najverjetneje so se revizije ukvarjale le z računskimi kontrolami, niso pa se posvetile dejanski potrati, ki postavlja resen dvom, ali pri projektu resnično sodelujejo tudi gradbeni  strokovnjaki. Gradbeni strokovnjak takšnih nesmislov ne bi smel spregledati, saj se o trasiranju pouči že v srednji šoli, ko mora izdelati program povezave točke A s točko B.

 

Kot je bilo že omenjeno, je kapaciteta železnike proge med Divačo in Koprom pogojena z največjo kapaciteto pretovora v luki Koper. Omenil sem, da je kapaciteta enotirne proge okrog 70 milijonov ton na leto. Pri izgradnji nove proge je takšno kapaciteto mogoče doseči. Takšna kapaciteta v popolnosti zadostuje za prevzem vsega tovora iz Luke Koper. Tukaj pa takoj opazimo strokovno popolnoma neutemeljeno razmišljanje o dvotirni progi. Dvotirna proga namreč omogoča znatno večje kapacitete prevoženega tovora. Gre za nekaj 100 milijonov ton. Takšne kapacitete na progi med Divačo in Koprom ne potrebujemo, saj Luka Koper ni in ne bo sposobna zagotavljati takšnih količin pretovora.

 

Vprašanje je, komu odgovarja takšna potrata. Kolikor je znano, namerava država graditi enotirno progo, namesto servisnih predorov pa izgraditi normalne enotirne predore ter omogočiti izgraditi v drugi fazi drugi tir takrat, ko bi pretovor v Luki Koper to zahteval. To se ne bo zgodilo nikoli, zato bodo izgrajeni predori prestavljali dodaten spomenik potratnosti. Ali je kdo med šarlatani, k vodijo investicijo, na to pomisli? Recimo ministrica Alenka Bratušek, ki nas tako vehementno prepričuje o naravnost odličnemu vodenju investicije. Ali se ministrica zaveda, da bodo dodatni predori postali spomenik zapravljivosti in predvsem nevednosti tistih, ki investicijo vodijo? Spomenik neumnosti bo trajen in bo še mnogim naslednjim generacijam pričal o nevednosti ministrice Alenke Bratušek,  nepotrebne opuščene predore pa bodo verjetno imenovali Alenkine luknje.

 

 

Tretja možnost

 

Že ob bežni analizi prvih dveh možnosti (tj. s posodobitvijo obstoječega tira za večjo učinkovitost ali izgradnjo enotirne proge) dosežemo možnost prevzema vsega tovora iz Luke Koper, s čemer je dokazano, da dvotirna proga ni potrebna. To bi moralo biti jasno vsem, ki se vsaj malo spoznajo na ekonomiko izgradnje. Vse, kar bo vloženo v gradnjo dvotirne proge, je popolni nesmisel in zapravljanje denarja. Kljub temu pa obstaja možnost racionalnejšega zapravljanja denarja. Ob zmanjšani obratovalni hitrosti na novi progi Divača – Koper  na 100 ali 80 km/h je možnost izgradnje dvotirnih predorov. Ta varianta je bistveno cenejša od izgradnje dveh ločenih tirov. To varianto je možno izvesti brez kakršnih koli dodatnih zapletov, saj se lahko v celoti uporabi državni lokacijski načrt, lahko se uporabi lokacijsko dovoljenje. Potrebno je le preprojektiranje trase, kar pa je zelo enostavna sprememba.

 

Iz vsega navedene sledi, da gre pri izgradnji drugega tira za veliko potrato sredstev, celo za neumnost, ki bo še dolgo časa pričala o nesposobnosti države, da smotrno uporablja javni denar. Pričala bo tudi o sumu prilaščanja proračunskih sredstev v korist lobijev, ki forsirajo potratno gradnjo.

 

Sedaj je skrajni čas, da se odgovorni odpravijo vsaj največje neumnosti. Politika naj se zamisli in prisluhne stroki, ki ji edina lahko pomaga iz zagate, v katero je zlezla zato, ker stroke in opozorila ni hotela upoštevati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
12
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 5,398
02/
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
Uredništvo
Ogledov: 3,404
03/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,547
04/
Auf wiedersehen, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,852
05/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,889
06/
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
Miha Burger
Ogledov: 1,856
07/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,845
08/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 1,787
09/
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
Uredništvo
Ogledov: 1,269
10/
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
Uredništvo
Ogledov: 6,025