Komentar

Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti

Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi podpišejo pod njih. Uredništvo bi namreč takšne tekste objavilo, s tem pa bralce še bolj vključilo v vsebino našega medija. Prvi se je naši pobudi odzval gospod Angel Polajnko. Njegove komentarje, ki običajno doživijo precej "dvignjenih palcev" drugih bralcev in komentatorjev, na portalu+ redno beremo. No, danes ga bomo prvič brali "na drugi strani", kot pravega komentatorja torej. Izbral si je temo, ki je in bo še nekaj časa aktualna v slovenski politiki ... drugi tir. Ki ni nič drugega, pravi gospod Polajnko, kot spomenik potratnosti in neumnosti.

17.03.2019 08:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   Angel Polajnko   portal+   drugi tir   Luka Koper   Divača   železnica   Alenka Bratušek   gradbeništvo

Pri izgradnji drugega tira gre za veliko potrato sredstev, celo za neumnost, ki bo še dolgo časa pričala o nesposobnosti države, da smotrno uporablja javni denar. Pričala bo tudi o sumu prilaščanja proračunskih sredstev v korist lobijev, ki forsirajo potratno gradnjo.

Razprave o drugem tiru postajajo od časa do časa vroče, potem se zopet ohladijo. Tu in tam koga odžagajo, potem pa se vse umiri. Kljub vsemu gre za problem. Glede na vse hudo, kar smo morali v samostojni Sloveniji že preživeti - bančni kriminal, divje lastninjenje, učvrstitev mafije na položajih, ki odločilno vplivajo na razvoj države -, je drugi tir v bistvu drobiž. Kaj pa je milijarda proti okradenemu bogastvu, ki ga ocenjujejo na 60-70 milijard evrov?

 

Kljub vsemu pa gre pri drugem tiru za nekaj več. Je sramota za gradbeniško stroko, ki je v Sloveniji na zelo visokem nivoju. Ne glede na to, da so propadli gradbeni velikani, je v Sloveniji še vedno dovolj kvalitetnih gradbenikov in dovolj znanja, da se takšna lumparija ne bi smela dogajati. Ne bom se spuščal v intrige, prevare, šarlatanstvo in podobne zavržne aktivnosti, ki se dogajajo pri realizaciji drugega tira. Prikazal bom samo pot, po kateri bi morali voditi izgradnjo drugega tira; in če bi takšno pot ubrali od samega začetka, sedaj problema ne bi bilo več.

 

Na razpolago imamo tri možnosti.

 

 

Prva možnost

 

Najprej je potrebno preveriti, ali je mogoče obstoječi tir usposobiti tako, da bo zadostoval za prevoz vsega tovora, ki ga generira Luka Koper in ki ga prevzema železnica. Vemo, da je teoretična kapaciteta enotirne proge okrog 70 milijonov ton na leto. Takšno kapaciteto na obstoječem tiru skorajda ni mogoče doseči. Ob tem je potrebno poudariti, da tudi Luka Koper kljub vsem širitvam in posodobitvam ne more bistveno preseči te kapacitete pretovora okrog 50 milijonov ton. Luka Koper je omejena predvsem z zahtevami domačega prebivalstva in naravovarstvenih pogojev. Vemo, da prebivalci Ankarana ne dovolijo niti izgradnje 3. pomola v predvidenem obsegu, kaj šele da bi dovolili širitev luke na kapaciteto 100 ali več milijonov ton pretovora.

 

Takšna širitev bi namreč  izbrisala Ankaran, z luško dejavnostjo pokrila vso zaledje pristanišča, Koper bi znatno presegel 100.000 prebivalcev. Poglobiti bi bilo potrebno Koprski zaliv za vpovbo največjih ladij in še marsikaj. Vse navedeno pa prebivalci zanesljivo ne bi dovolili in zato je pač kapaciteta luke omejena. Prav ta omejitev pogojuje rešitev železniške povezave. Nesmiselno je namreč načrtovati progo s kapaciteto prevoženega tovora, ki presega pretovor  v luki. Z vsemi ukrepi posodobitve obstoječega tira je možno doseči takšno kapaciteto, ki je skladna s kapaciteto pretovora v luki. V ta namen je potrebno menjati sistem elektro vleke, ojačati elektro omrežje, nabaviti ustrezne lokomotive in zagotoviti požarno varnost in protihrupne ukrepe.

 

Ali vemo, koliko bi vse to stalo? Do kdaj je to možno izvesti? Zakaj te opcije ni na mizi?

 

Druga možnost

 

Druga možnost rešitve problema je v izgradnji nove proge med Divačo in Koprom. Prav ta možnost je sedaj edina opcija. Tukaj pa je velika čer, ki kaže, da gradnja ni namenjena reševanju prevoza blaga za Luko Koper, temveč da gre za zaslužke nekega gradbenega lobija, ki želi ob nenormalno dragi trasi mastno zaslužiti.

 

Vsak projektant ceste ali železnice ve, da sta dva elementa pri trasiranju tista, ki bistveno vplivata na ceno: to sta podolžni sklon in računska hitrost.  Podolžni sklon je na železnici omejen, saj vlaki ne morejo premagovati večjih naklonov od 3 do 4 %.  Vzdolžni naklon je pri železnici tako občutljiv, da se običajno meri v promilih, kar pomeni, koliko metrov na tekoči kilometer se lahko proga dvigne. V danem primeru uzakonjene trase drugega tira je izbran vzdolžni naklon 17 ‰, kar je pravo razkošje, saj bi lahko bil vsaj 25 ‰, ali še več. Vemo, da mora proga premagati okrog 400 metrov višinske razlike, kolikor znaša razlika med Divačo in Koprom. Večji je izbrani vzdolžni naklon, krajša je proga in seveda tudi cenejša.

 

Torej je že izbira vzdolžnega naklona nepotrebna potrata. Še hujša pa je povsem neutemeljena računska hitrost. Ta je izbrana in znaša 160 km/h. Prav neverjetno je, kako je uspelo ekipi, ki vodi projekt, določiti takšno računsko hitrost za industrijski tir? Kakorkoli razmišljamo o evropskih koridorjih, je proga Divača – Koper le industrijski tir, saj bo v glavnem služil za prevoz tvora iz Luke Koper, kar bo predstavljalo 90 do 95 % vsega zaslužka. Potniški promet bo prestavljal le nekaj več kot 5 %. Na tem odseku ne bo vozil noben mednarodni vlak, še najmanj pa kak intercity. V takšnem primeru bi zadostovala izbrana računska hitrost 80, največ pa 100 km/h.

 

Izbira računske hitrosti je pomembna zato, ker stroški gradnje naraščajo s kvadratom računske hitrosti. Torej  določena računska hitrost 160 km/h gradnjo silno podraži in posledica tega so številni predori in viadukti. Tukaj ne gre le za podražitev investicije, vedeti moramo, da bo tudi med eksploatacijo cena visoka, daj je vzdrževanje vedno odvisno od vrednosti vzdrževanega objekta. Nižja računska hitrost bi prav gotovo pocenila gradnjo, zato vsi, ki izbrani trasi nasprotujejo, upravičeno opozarjajo na razmetavanje denarja.

 

Ne morem si kaj, da ne bi pomislil na pohlep, ki je prevzel gradbeni lobi in zahteva traso, ki bo terjala čim več in čim dražjih gradbenih del, te pa je mogoče doseči le z izbiro neustrezne računske hitrosti in potratno izbiro vzdolžnega nagiba.

 

Kolikor je bila javnost obveščena, je bil projekt predmet najrazličnejših revizij. Najverjetneje so se revizije ukvarjale le z računskimi kontrolami, niso pa se posvetile dejanski potrati, ki postavlja resen dvom, ali pri projektu resnično sodelujejo tudi gradbeni  strokovnjaki. Gradbeni strokovnjak takšnih nesmislov ne bi smel spregledati, saj se o trasiranju pouči že v srednji šoli, ko mora izdelati program povezave točke A s točko B.

 

Kot je bilo že omenjeno, je kapaciteta železnike proge med Divačo in Koprom pogojena z največjo kapaciteto pretovora v luki Koper. Omenil sem, da je kapaciteta enotirne proge okrog 70 milijonov ton na leto. Pri izgradnji nove proge je takšno kapaciteto mogoče doseči. Takšna kapaciteta v popolnosti zadostuje za prevzem vsega tovora iz Luke Koper. Tukaj pa takoj opazimo strokovno popolnoma neutemeljeno razmišljanje o dvotirni progi. Dvotirna proga namreč omogoča znatno večje kapacitete prevoženega tovora. Gre za nekaj 100 milijonov ton. Takšne kapacitete na progi med Divačo in Koprom ne potrebujemo, saj Luka Koper ni in ne bo sposobna zagotavljati takšnih količin pretovora.

 

Vprašanje je, komu odgovarja takšna potrata. Kolikor je znano, namerava država graditi enotirno progo, namesto servisnih predorov pa izgraditi normalne enotirne predore ter omogočiti izgraditi v drugi fazi drugi tir takrat, ko bi pretovor v Luki Koper to zahteval. To se ne bo zgodilo nikoli, zato bodo izgrajeni predori prestavljali dodaten spomenik potratnosti. Ali je kdo med šarlatani, k vodijo investicijo, na to pomisli? Recimo ministrica Alenka Bratušek, ki nas tako vehementno prepričuje o naravnost odličnemu vodenju investicije. Ali se ministrica zaveda, da bodo dodatni predori postali spomenik zapravljivosti in predvsem nevednosti tistih, ki investicijo vodijo? Spomenik neumnosti bo trajen in bo še mnogim naslednjim generacijam pričal o nevednosti ministrice Alenke Bratušek,  nepotrebne opuščene predore pa bodo verjetno imenovali Alenkine luknje.

 

 

Tretja možnost

 

Že ob bežni analizi prvih dveh možnosti (tj. s posodobitvijo obstoječega tira za večjo učinkovitost ali izgradnjo enotirne proge) dosežemo možnost prevzema vsega tovora iz Luke Koper, s čemer je dokazano, da dvotirna proga ni potrebna. To bi moralo biti jasno vsem, ki se vsaj malo spoznajo na ekonomiko izgradnje. Vse, kar bo vloženo v gradnjo dvotirne proge, je popolni nesmisel in zapravljanje denarja. Kljub temu pa obstaja možnost racionalnejšega zapravljanja denarja. Ob zmanjšani obratovalni hitrosti na novi progi Divača – Koper  na 100 ali 80 km/h je možnost izgradnje dvotirnih predorov. Ta varianta je bistveno cenejša od izgradnje dveh ločenih tirov. To varianto je možno izvesti brez kakršnih koli dodatnih zapletov, saj se lahko v celoti uporabi državni lokacijski načrt, lahko se uporabi lokacijsko dovoljenje. Potrebno je le preprojektiranje trase, kar pa je zelo enostavna sprememba.

 

Iz vsega navedene sledi, da gre pri izgradnji drugega tira za veliko potrato sredstev, celo za neumnost, ki bo še dolgo časa pričala o nesposobnosti države, da smotrno uporablja javni denar. Pričala bo tudi o sumu prilaščanja proračunskih sredstev v korist lobijev, ki forsirajo potratno gradnjo.

 

Sedaj je skrajni čas, da se odgovorni odpravijo vsaj največje neumnosti. Politika naj se zamisli in prisluhne stroki, ki ji edina lahko pomaga iz zagate, v katero je zlezla zato, ker stroke in opozorila ni hotela upoštevati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
27
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,134
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,562
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,401
04/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,352
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,509
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,312
07/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,960
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 654
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,355
10/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 362