Komentar

Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti

Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi podpišejo pod njih. Uredništvo bi namreč takšne tekste objavilo, s tem pa bralce še bolj vključilo v vsebino našega medija. Prvi se je naši pobudi odzval gospod Angel Polajnko. Njegove komentarje, ki običajno doživijo precej "dvignjenih palcev" drugih bralcev in komentatorjev, na portalu+ redno beremo. No, danes ga bomo prvič brali "na drugi strani", kot pravega komentatorja torej. Izbral si je temo, ki je in bo še nekaj časa aktualna v slovenski politiki ... drugi tir. Ki ni nič drugega, pravi gospod Polajnko, kot spomenik potratnosti in neumnosti.

17.03.2019 08:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   Angel Polajnko   portal+   drugi tir   Luka Koper   Divača   železnica   Alenka Bratušek   gradbeništvo

Pri izgradnji drugega tira gre za veliko potrato sredstev, celo za neumnost, ki bo še dolgo časa pričala o nesposobnosti države, da smotrno uporablja javni denar. Pričala bo tudi o sumu prilaščanja proračunskih sredstev v korist lobijev, ki forsirajo potratno gradnjo.

Razprave o drugem tiru postajajo od časa do časa vroče, potem se zopet ohladijo. Tu in tam koga odžagajo, potem pa se vse umiri. Kljub vsemu gre za problem. Glede na vse hudo, kar smo morali v samostojni Sloveniji že preživeti - bančni kriminal, divje lastninjenje, učvrstitev mafije na položajih, ki odločilno vplivajo na razvoj države -, je drugi tir v bistvu drobiž. Kaj pa je milijarda proti okradenemu bogastvu, ki ga ocenjujejo na 60-70 milijard evrov?

 

Kljub vsemu pa gre pri drugem tiru za nekaj več. Je sramota za gradbeniško stroko, ki je v Sloveniji na zelo visokem nivoju. Ne glede na to, da so propadli gradbeni velikani, je v Sloveniji še vedno dovolj kvalitetnih gradbenikov in dovolj znanja, da se takšna lumparija ne bi smela dogajati. Ne bom se spuščal v intrige, prevare, šarlatanstvo in podobne zavržne aktivnosti, ki se dogajajo pri realizaciji drugega tira. Prikazal bom samo pot, po kateri bi morali voditi izgradnjo drugega tira; in če bi takšno pot ubrali od samega začetka, sedaj problema ne bi bilo več.

 

Na razpolago imamo tri možnosti.

 

 

Prva možnost

 

Najprej je potrebno preveriti, ali je mogoče obstoječi tir usposobiti tako, da bo zadostoval za prevoz vsega tovora, ki ga generira Luka Koper in ki ga prevzema železnica. Vemo, da je teoretična kapaciteta enotirne proge okrog 70 milijonov ton na leto. Takšno kapaciteto na obstoječem tiru skorajda ni mogoče doseči. Ob tem je potrebno poudariti, da tudi Luka Koper kljub vsem širitvam in posodobitvam ne more bistveno preseči te kapacitete pretovora okrog 50 milijonov ton. Luka Koper je omejena predvsem z zahtevami domačega prebivalstva in naravovarstvenih pogojev. Vemo, da prebivalci Ankarana ne dovolijo niti izgradnje 3. pomola v predvidenem obsegu, kaj šele da bi dovolili širitev luke na kapaciteto 100 ali več milijonov ton pretovora.

 

Takšna širitev bi namreč  izbrisala Ankaran, z luško dejavnostjo pokrila vso zaledje pristanišča, Koper bi znatno presegel 100.000 prebivalcev. Poglobiti bi bilo potrebno Koprski zaliv za vpovbo največjih ladij in še marsikaj. Vse navedeno pa prebivalci zanesljivo ne bi dovolili in zato je pač kapaciteta luke omejena. Prav ta omejitev pogojuje rešitev železniške povezave. Nesmiselno je namreč načrtovati progo s kapaciteto prevoženega tovora, ki presega pretovor  v luki. Z vsemi ukrepi posodobitve obstoječega tira je možno doseči takšno kapaciteto, ki je skladna s kapaciteto pretovora v luki. V ta namen je potrebno menjati sistem elektro vleke, ojačati elektro omrežje, nabaviti ustrezne lokomotive in zagotoviti požarno varnost in protihrupne ukrepe.

 

Ali vemo, koliko bi vse to stalo? Do kdaj je to možno izvesti? Zakaj te opcije ni na mizi?

 

Druga možnost

 

Druga možnost rešitve problema je v izgradnji nove proge med Divačo in Koprom. Prav ta možnost je sedaj edina opcija. Tukaj pa je velika čer, ki kaže, da gradnja ni namenjena reševanju prevoza blaga za Luko Koper, temveč da gre za zaslužke nekega gradbenega lobija, ki želi ob nenormalno dragi trasi mastno zaslužiti.

 

Vsak projektant ceste ali železnice ve, da sta dva elementa pri trasiranju tista, ki bistveno vplivata na ceno: to sta podolžni sklon in računska hitrost.  Podolžni sklon je na železnici omejen, saj vlaki ne morejo premagovati večjih naklonov od 3 do 4 %.  Vzdolžni naklon je pri železnici tako občutljiv, da se običajno meri v promilih, kar pomeni, koliko metrov na tekoči kilometer se lahko proga dvigne. V danem primeru uzakonjene trase drugega tira je izbran vzdolžni naklon 17 ‰, kar je pravo razkošje, saj bi lahko bil vsaj 25 ‰, ali še več. Vemo, da mora proga premagati okrog 400 metrov višinske razlike, kolikor znaša razlika med Divačo in Koprom. Večji je izbrani vzdolžni naklon, krajša je proga in seveda tudi cenejša.

 

Torej je že izbira vzdolžnega naklona nepotrebna potrata. Še hujša pa je povsem neutemeljena računska hitrost. Ta je izbrana in znaša 160 km/h. Prav neverjetno je, kako je uspelo ekipi, ki vodi projekt, določiti takšno računsko hitrost za industrijski tir? Kakorkoli razmišljamo o evropskih koridorjih, je proga Divača – Koper le industrijski tir, saj bo v glavnem služil za prevoz tvora iz Luke Koper, kar bo predstavljalo 90 do 95 % vsega zaslužka. Potniški promet bo prestavljal le nekaj več kot 5 %. Na tem odseku ne bo vozil noben mednarodni vlak, še najmanj pa kak intercity. V takšnem primeru bi zadostovala izbrana računska hitrost 80, največ pa 100 km/h.

 

Izbira računske hitrosti je pomembna zato, ker stroški gradnje naraščajo s kvadratom računske hitrosti. Torej  določena računska hitrost 160 km/h gradnjo silno podraži in posledica tega so številni predori in viadukti. Tukaj ne gre le za podražitev investicije, vedeti moramo, da bo tudi med eksploatacijo cena visoka, daj je vzdrževanje vedno odvisno od vrednosti vzdrževanega objekta. Nižja računska hitrost bi prav gotovo pocenila gradnjo, zato vsi, ki izbrani trasi nasprotujejo, upravičeno opozarjajo na razmetavanje denarja.

 

Ne morem si kaj, da ne bi pomislil na pohlep, ki je prevzel gradbeni lobi in zahteva traso, ki bo terjala čim več in čim dražjih gradbenih del, te pa je mogoče doseči le z izbiro neustrezne računske hitrosti in potratno izbiro vzdolžnega nagiba.

 

Kolikor je bila javnost obveščena, je bil projekt predmet najrazličnejših revizij. Najverjetneje so se revizije ukvarjale le z računskimi kontrolami, niso pa se posvetile dejanski potrati, ki postavlja resen dvom, ali pri projektu resnično sodelujejo tudi gradbeni  strokovnjaki. Gradbeni strokovnjak takšnih nesmislov ne bi smel spregledati, saj se o trasiranju pouči že v srednji šoli, ko mora izdelati program povezave točke A s točko B.

 

Kot je bilo že omenjeno, je kapaciteta železnike proge med Divačo in Koprom pogojena z največjo kapaciteto pretovora v luki Koper. Omenil sem, da je kapaciteta enotirne proge okrog 70 milijonov ton na leto. Pri izgradnji nove proge je takšno kapaciteto mogoče doseči. Takšna kapaciteta v popolnosti zadostuje za prevzem vsega tovora iz Luke Koper. Tukaj pa takoj opazimo strokovno popolnoma neutemeljeno razmišljanje o dvotirni progi. Dvotirna proga namreč omogoča znatno večje kapacitete prevoženega tovora. Gre za nekaj 100 milijonov ton. Takšne kapacitete na progi med Divačo in Koprom ne potrebujemo, saj Luka Koper ni in ne bo sposobna zagotavljati takšnih količin pretovora.

 

Vprašanje je, komu odgovarja takšna potrata. Kolikor je znano, namerava država graditi enotirno progo, namesto servisnih predorov pa izgraditi normalne enotirne predore ter omogočiti izgraditi v drugi fazi drugi tir takrat, ko bi pretovor v Luki Koper to zahteval. To se ne bo zgodilo nikoli, zato bodo izgrajeni predori prestavljali dodaten spomenik potratnosti. Ali je kdo med šarlatani, k vodijo investicijo, na to pomisli? Recimo ministrica Alenka Bratušek, ki nas tako vehementno prepričuje o naravnost odličnemu vodenju investicije. Ali se ministrica zaveda, da bodo dodatni predori postali spomenik zapravljivosti in predvsem nevednosti tistih, ki investicijo vodijo? Spomenik neumnosti bo trajen in bo še mnogim naslednjim generacijam pričal o nevednosti ministrice Alenke Bratušek,  nepotrebne opuščene predore pa bodo verjetno imenovali Alenkine luknje.

 

 

Tretja možnost

 

Že ob bežni analizi prvih dveh možnosti (tj. s posodobitvijo obstoječega tira za večjo učinkovitost ali izgradnjo enotirne proge) dosežemo možnost prevzema vsega tovora iz Luke Koper, s čemer je dokazano, da dvotirna proga ni potrebna. To bi moralo biti jasno vsem, ki se vsaj malo spoznajo na ekonomiko izgradnje. Vse, kar bo vloženo v gradnjo dvotirne proge, je popolni nesmisel in zapravljanje denarja. Kljub temu pa obstaja možnost racionalnejšega zapravljanja denarja. Ob zmanjšani obratovalni hitrosti na novi progi Divača – Koper  na 100 ali 80 km/h je možnost izgradnje dvotirnih predorov. Ta varianta je bistveno cenejša od izgradnje dveh ločenih tirov. To varianto je možno izvesti brez kakršnih koli dodatnih zapletov, saj se lahko v celoti uporabi državni lokacijski načrt, lahko se uporabi lokacijsko dovoljenje. Potrebno je le preprojektiranje trase, kar pa je zelo enostavna sprememba.

 

Iz vsega navedene sledi, da gre pri izgradnji drugega tira za veliko potrato sredstev, celo za neumnost, ki bo še dolgo časa pričala o nesposobnosti države, da smotrno uporablja javni denar. Pričala bo tudi o sumu prilaščanja proračunskih sredstev v korist lobijev, ki forsirajo potratno gradnjo.

 

Sedaj je skrajni čas, da se odgovorni odpravijo vsaj največje neumnosti. Politika naj se zamisli in prisluhne stroki, ki ji edina lahko pomaga iz zagate, v katero je zlezla zato, ker stroke in opozorila ni hotela upoštevati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,134
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,608
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,602
04/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,256
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,806
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,724
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,561
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,463
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,536
10/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 728