Komentar

Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti

Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi podpišejo pod njih. Uredništvo bi namreč takšne tekste objavilo, s tem pa bralce še bolj vključilo v vsebino našega medija. Prvi se je naši pobudi odzval gospod Angel Polajnko. Njegove komentarje, ki običajno doživijo precej "dvignjenih palcev" drugih bralcev in komentatorjev, na portalu+ redno beremo. No, danes ga bomo prvič brali "na drugi strani", kot pravega komentatorja torej. Izbral si je temo, ki je in bo še nekaj časa aktualna v slovenski politiki ... drugi tir. Ki ni nič drugega, pravi gospod Polajnko, kot spomenik potratnosti in neumnosti.

17.03.2019 08:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   Angel Polajnko   portal+   drugi tir   Luka Koper   Divača   železnica   Alenka Bratušek   gradbeništvo

Pri izgradnji drugega tira gre za veliko potrato sredstev, celo za neumnost, ki bo še dolgo časa pričala o nesposobnosti države, da smotrno uporablja javni denar. Pričala bo tudi o sumu prilaščanja proračunskih sredstev v korist lobijev, ki forsirajo potratno gradnjo.

Razprave o drugem tiru postajajo od časa do časa vroče, potem se zopet ohladijo. Tu in tam koga odžagajo, potem pa se vse umiri. Kljub vsemu gre za problem. Glede na vse hudo, kar smo morali v samostojni Sloveniji že preživeti - bančni kriminal, divje lastninjenje, učvrstitev mafije na položajih, ki odločilno vplivajo na razvoj države -, je drugi tir v bistvu drobiž. Kaj pa je milijarda proti okradenemu bogastvu, ki ga ocenjujejo na 60-70 milijard evrov?

 

Kljub vsemu pa gre pri drugem tiru za nekaj več. Je sramota za gradbeniško stroko, ki je v Sloveniji na zelo visokem nivoju. Ne glede na to, da so propadli gradbeni velikani, je v Sloveniji še vedno dovolj kvalitetnih gradbenikov in dovolj znanja, da se takšna lumparija ne bi smela dogajati. Ne bom se spuščal v intrige, prevare, šarlatanstvo in podobne zavržne aktivnosti, ki se dogajajo pri realizaciji drugega tira. Prikazal bom samo pot, po kateri bi morali voditi izgradnjo drugega tira; in če bi takšno pot ubrali od samega začetka, sedaj problema ne bi bilo več.

 

Na razpolago imamo tri možnosti.

 

 

Prva možnost

 

Najprej je potrebno preveriti, ali je mogoče obstoječi tir usposobiti tako, da bo zadostoval za prevoz vsega tovora, ki ga generira Luka Koper in ki ga prevzema železnica. Vemo, da je teoretična kapaciteta enotirne proge okrog 70 milijonov ton na leto. Takšno kapaciteto na obstoječem tiru skorajda ni mogoče doseči. Ob tem je potrebno poudariti, da tudi Luka Koper kljub vsem širitvam in posodobitvam ne more bistveno preseči te kapacitete pretovora okrog 50 milijonov ton. Luka Koper je omejena predvsem z zahtevami domačega prebivalstva in naravovarstvenih pogojev. Vemo, da prebivalci Ankarana ne dovolijo niti izgradnje 3. pomola v predvidenem obsegu, kaj šele da bi dovolili širitev luke na kapaciteto 100 ali več milijonov ton pretovora.

 

Takšna širitev bi namreč  izbrisala Ankaran, z luško dejavnostjo pokrila vso zaledje pristanišča, Koper bi znatno presegel 100.000 prebivalcev. Poglobiti bi bilo potrebno Koprski zaliv za vpovbo največjih ladij in še marsikaj. Vse navedeno pa prebivalci zanesljivo ne bi dovolili in zato je pač kapaciteta luke omejena. Prav ta omejitev pogojuje rešitev železniške povezave. Nesmiselno je namreč načrtovati progo s kapaciteto prevoženega tovora, ki presega pretovor  v luki. Z vsemi ukrepi posodobitve obstoječega tira je možno doseči takšno kapaciteto, ki je skladna s kapaciteto pretovora v luki. V ta namen je potrebno menjati sistem elektro vleke, ojačati elektro omrežje, nabaviti ustrezne lokomotive in zagotoviti požarno varnost in protihrupne ukrepe.

 

Ali vemo, koliko bi vse to stalo? Do kdaj je to možno izvesti? Zakaj te opcije ni na mizi?

 

Druga možnost

 

Druga možnost rešitve problema je v izgradnji nove proge med Divačo in Koprom. Prav ta možnost je sedaj edina opcija. Tukaj pa je velika čer, ki kaže, da gradnja ni namenjena reševanju prevoza blaga za Luko Koper, temveč da gre za zaslužke nekega gradbenega lobija, ki želi ob nenormalno dragi trasi mastno zaslužiti.

 

Vsak projektant ceste ali železnice ve, da sta dva elementa pri trasiranju tista, ki bistveno vplivata na ceno: to sta podolžni sklon in računska hitrost.  Podolžni sklon je na železnici omejen, saj vlaki ne morejo premagovati večjih naklonov od 3 do 4 %.  Vzdolžni naklon je pri železnici tako občutljiv, da se običajno meri v promilih, kar pomeni, koliko metrov na tekoči kilometer se lahko proga dvigne. V danem primeru uzakonjene trase drugega tira je izbran vzdolžni naklon 17 ‰, kar je pravo razkošje, saj bi lahko bil vsaj 25 ‰, ali še več. Vemo, da mora proga premagati okrog 400 metrov višinske razlike, kolikor znaša razlika med Divačo in Koprom. Večji je izbrani vzdolžni naklon, krajša je proga in seveda tudi cenejša.

 

Torej je že izbira vzdolžnega naklona nepotrebna potrata. Še hujša pa je povsem neutemeljena računska hitrost. Ta je izbrana in znaša 160 km/h. Prav neverjetno je, kako je uspelo ekipi, ki vodi projekt, določiti takšno računsko hitrost za industrijski tir? Kakorkoli razmišljamo o evropskih koridorjih, je proga Divača – Koper le industrijski tir, saj bo v glavnem služil za prevoz tvora iz Luke Koper, kar bo predstavljalo 90 do 95 % vsega zaslužka. Potniški promet bo prestavljal le nekaj več kot 5 %. Na tem odseku ne bo vozil noben mednarodni vlak, še najmanj pa kak intercity. V takšnem primeru bi zadostovala izbrana računska hitrost 80, največ pa 100 km/h.

 

Izbira računske hitrosti je pomembna zato, ker stroški gradnje naraščajo s kvadratom računske hitrosti. Torej  določena računska hitrost 160 km/h gradnjo silno podraži in posledica tega so številni predori in viadukti. Tukaj ne gre le za podražitev investicije, vedeti moramo, da bo tudi med eksploatacijo cena visoka, daj je vzdrževanje vedno odvisno od vrednosti vzdrževanega objekta. Nižja računska hitrost bi prav gotovo pocenila gradnjo, zato vsi, ki izbrani trasi nasprotujejo, upravičeno opozarjajo na razmetavanje denarja.

 

Ne morem si kaj, da ne bi pomislil na pohlep, ki je prevzel gradbeni lobi in zahteva traso, ki bo terjala čim več in čim dražjih gradbenih del, te pa je mogoče doseči le z izbiro neustrezne računske hitrosti in potratno izbiro vzdolžnega nagiba.

 

Kolikor je bila javnost obveščena, je bil projekt predmet najrazličnejših revizij. Najverjetneje so se revizije ukvarjale le z računskimi kontrolami, niso pa se posvetile dejanski potrati, ki postavlja resen dvom, ali pri projektu resnično sodelujejo tudi gradbeni  strokovnjaki. Gradbeni strokovnjak takšnih nesmislov ne bi smel spregledati, saj se o trasiranju pouči že v srednji šoli, ko mora izdelati program povezave točke A s točko B.

 

Kot je bilo že omenjeno, je kapaciteta železnike proge med Divačo in Koprom pogojena z največjo kapaciteto pretovora v luki Koper. Omenil sem, da je kapaciteta enotirne proge okrog 70 milijonov ton na leto. Pri izgradnji nove proge je takšno kapaciteto mogoče doseči. Takšna kapaciteta v popolnosti zadostuje za prevzem vsega tovora iz Luke Koper. Tukaj pa takoj opazimo strokovno popolnoma neutemeljeno razmišljanje o dvotirni progi. Dvotirna proga namreč omogoča znatno večje kapacitete prevoženega tovora. Gre za nekaj 100 milijonov ton. Takšne kapacitete na progi med Divačo in Koprom ne potrebujemo, saj Luka Koper ni in ne bo sposobna zagotavljati takšnih količin pretovora.

 

Vprašanje je, komu odgovarja takšna potrata. Kolikor je znano, namerava država graditi enotirno progo, namesto servisnih predorov pa izgraditi normalne enotirne predore ter omogočiti izgraditi v drugi fazi drugi tir takrat, ko bi pretovor v Luki Koper to zahteval. To se ne bo zgodilo nikoli, zato bodo izgrajeni predori prestavljali dodaten spomenik potratnosti. Ali je kdo med šarlatani, k vodijo investicijo, na to pomisli? Recimo ministrica Alenka Bratušek, ki nas tako vehementno prepričuje o naravnost odličnemu vodenju investicije. Ali se ministrica zaveda, da bodo dodatni predori postali spomenik zapravljivosti in predvsem nevednosti tistih, ki investicijo vodijo? Spomenik neumnosti bo trajen in bo še mnogim naslednjim generacijam pričal o nevednosti ministrice Alenke Bratušek,  nepotrebne opuščene predore pa bodo verjetno imenovali Alenkine luknje.

 

 

Tretja možnost

 

Že ob bežni analizi prvih dveh možnosti (tj. s posodobitvijo obstoječega tira za večjo učinkovitost ali izgradnjo enotirne proge) dosežemo možnost prevzema vsega tovora iz Luke Koper, s čemer je dokazano, da dvotirna proga ni potrebna. To bi moralo biti jasno vsem, ki se vsaj malo spoznajo na ekonomiko izgradnje. Vse, kar bo vloženo v gradnjo dvotirne proge, je popolni nesmisel in zapravljanje denarja. Kljub temu pa obstaja možnost racionalnejšega zapravljanja denarja. Ob zmanjšani obratovalni hitrosti na novi progi Divača – Koper  na 100 ali 80 km/h je možnost izgradnje dvotirnih predorov. Ta varianta je bistveno cenejša od izgradnje dveh ločenih tirov. To varianto je možno izvesti brez kakršnih koli dodatnih zapletov, saj se lahko v celoti uporabi državni lokacijski načrt, lahko se uporabi lokacijsko dovoljenje. Potrebno je le preprojektiranje trase, kar pa je zelo enostavna sprememba.

 

Iz vsega navedene sledi, da gre pri izgradnji drugega tira za veliko potrato sredstev, celo za neumnost, ki bo še dolgo časa pričala o nesposobnosti države, da smotrno uporablja javni denar. Pričala bo tudi o sumu prilaščanja proračunskih sredstev v korist lobijev, ki forsirajo potratno gradnjo.

 

Sedaj je skrajni čas, da se odgovorni odpravijo vsaj največje neumnosti. Politika naj se zamisli in prisluhne stroki, ki ji edina lahko pomaga iz zagate, v katero je zlezla zato, ker stroke in opozorila ni hotela upoštevati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
0
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Gospod ravnatelj, živimo v 21. stoletju in ne v 18. stoletju; pridite nazaj v 21. stoletje.
14
30.08.2021 08:38
Šele pred kratkim sem končno prišel do originalnega popularnega pisma enega od slovenskih osnovnošolskih ravnateljev. V pismu v ... Več.
Piše: Milan Krek
Njegovi dve stoletji - hommage Borisu Pahorju
6
29.08.2021 11:00
Boris Pahor je zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh svetovnih morij in treh totalitarnih režimov. Eden ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdor ne bo mislil, bo letel ven
5
28.08.2021 22:43
Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.659
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.799
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.675
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.844
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.223
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.303
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.193
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.136
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.428
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 814