Andrej Benedejčič, premierjev svetovalec za nacionalno varnost, na Odmevih o tem, kdo sta pravzaprav Ludwig Gisch in Maria Rosa Mayer Munos, formalno argentinska državljana, sicer pa ruska vohuna, ki sta več let neopaženo delovala v Ljubljani oziroma Sloveniji. Zastavlja se seveda vprašanje, ali so poleg njiju v Sloveniji živeli oziroma še prebivajo tudi drugi "speči vohuni". Če je odgovor pritrdilen, je naslednje vprašanje, koliko jih je in kdo so. Skratka, lov na Putinovo agenturo, ki se je več kot dvajset let mirno sprehajala po Sloveniji, od Ruske kapelice do Pirana, je končno odprt. 

Miha Mazzini, kolumnist, na Siolu o različnih razsežnostih fenomena Pahor, ki je vse življenje lezel samo navzgor, dosegel (doma) vse, kar se je doseči dalo, obenem pa ves čas dajal ljudstvu občutek, da nima nobene prave moči. "Najbolje je utelesil slovensko spravo v njenem banalnem pomenu, torej kot izogibanje odgovornosti: vsakemu damo po medaljo in smo spravljeni", pravi Mazzini, ki je Pahorjev Instagram definiral kot slovenske različico britanske kraljevske drame - a z bistveno razliko. "Če pri Angležih čakamo, kaj bo naslednjič groznega prišlo na plano, je pri Pahorju vse sladko in rožasto. Razlika med princem Harryjem in Pahorjem, recimo, je kot razlika med countryjem in narodno zabavno glasbo. V prvem se dogajajo same slabe stvari, pri naših narodnjakih pa je vse zgledno in poštirkano. Pahor nam je na Instagramu ustvarjal vpogled v sanjsko življenje."

Dr. Aleš Štrancar, direktor ajdovskega podjetja Sartorius BIA Separations, o ideji, ki se je zdaj spet pojavila glede občutno krajšega tedenskega delavnika. V koalicijski pogodbi je namreč ta možnost zapisana, vendar jo za zdaj podpira le stranka Levica, posebej njen predsednik Luka Mesec, ki je tudi minister za delo, družino in socialne zadeve v Golobovi vladi. Problem skoraj 30% odstotnega skrajšanja delovnega tedna (z obstoječih 42 na 30 ur) je namreč v tem, da je v določenih panogah povsem nepredstavljiv in bi prinesel še večje probleme za slovensko gospodarstvo, ki ni imuno pred nevarnostjo recesije v tem ali prihodnjem letu. Posebej bi 30 urni delavnik škodoval zasebnemu sektorju, o katerem pa, kot vemo, Levica tako ali tako nima dobrega mnenja, saj gre za kapitaliste, ki bi jih nesojeni predsednik Miha Kordiš z bajoneti nagnal v morje ...

Vladimir Putin je med vrsticami priznal, da se njegova posebna vojaška operacija, ki je normalnim ljudem znana tudi kot vojna, ne odvija po načrtih in da mu gre zadnje čase takorekoč vse narobe. Ideja o pravoslavnem božičnem premirju namreč ni namenjena ničemer drugemu kot prilizovanju domači javnosti, razjrajeni zaradi prikrivanja, laganja in zavajanja glede vojne v Ukrajini. Novoletno raketiranje Makijevke, ko je zaradi malomarnosti ruskega vojašnega poveljstva in pomanjkanja varnostnih ukrepov umrlo več sto ruskih rezervistov, utegne biti za Putina začetek konca. Rusi namreč odpustijo vse, le poraza ne. Putinova smola torej niso vojaški uspehi v smislu pobijanja ukrajinskih civilistov in nevojaških ciljev, kar mu utegne prinesti vabilo pred mednarodno kazensko sodišče, ampak porazi ruske vojske. Slabše ko bo šlo njegovi soldateski, nevarnejši bo Putin. Vojne v Ukrajini ne more več dobiti, vendar je tudi ne sme izgubiti ...