Razkrivamo

Temna stran očetov Evrope, 2. del: Monnet, Schuman in skrivne ameriške "donacije"

Nekdanji evropski poslanec Philippe de Villiers je razburkal mednarodno javnost z objavo doslej še neznanih poglavij iz življenj Jeana Monneta, Roberta Schumana in Walterja Hallsteina, ustanovnih očetov Evropske unije. Villiersova knjiga prinaša nekatera zelo vznemirljiva razkritja. V drugem delu bomo osvetlili delovanje Roberta Schumana in Jeana Monneta, ki sta od Američanov - konkretneje, State Departmenta in Centralne obveščavalne agencije, skrivoma prejemala denar.

26.03.2019 01:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Evropska unija   Robert Schuman   Jean Monnet   Walter Hallstein   Konrad Adenauer   Francija   Nemčija   ZDA   State Department   OSS   donacije

Vemo, da so Američani želeli "združitev Evrope", toda Evropejci so bili tisti, ki so prosili za denar.

Leta 1955 je Robert Schuman postal predsednik Evropskega gibanja, vplivne mednarodne skupine, ki je promovirala evropsko integracijo. Gibanje, ki so leta 1948 ustanovili na kongresu v Haagu, ima sedež v Bruslju. Monnet se je na isti datum odločil ustanoviti Akcijski odbor za združene države Evrope, medtem ko je Henri Frenay, nekdanji borec francoskega odpora, predsedoval Evropski zvezi federalistov. Kako so financirali svoja gibanja Obstajajo namreč dokumenti o nečednih poslih: denar je redno pritekal, in to ne v majhnih zneskih. 24. julija 1957 je Monnet pisal prijatelju Shepu Stoneu, bivšemu obveščevalnemu častniku, pomembnemu predstavniku Fordove fundacije, ki sta ga State Department in CIA pooblastila za izplačila. Monnet je iskal dotacijo v višini 100.000 dolarjev (786.800 evrov v 2018!). Nekoliko pozneje je prejel telegram svojega prijatelja Shepa Stonea: izplačani znesek bo 150.000 dolarjev (1.180.000 evrov v 2018)!. 23. januarja 1958 je pričakovano pismo prispelo na Avenijo Foch – tajnik ni ubogal navodila, naj ga zažge. V glavi dopisa je znak banke Chase Manhattan, namenjeno je Jeanu Monnetu.

 

Najbolj resna stvar pri ameriških denarnih plačilih Jeanu Monnetu je to, da so obstajala protiplačila … Naletimo na isti majhni svet – predsednik banke Chase Manhatthan ni nihče drug kot John McCloy, oficir, odgovoren za Alžirijo (pomočnik ministra v vojni, leta 1943 je organiziral prihod Jeana Monneta v Alžir, nato je v kabinetu Franklina Roosevelta zastopal ameriške interese pri Giraudovi administraciji), ki je postal visoki komisar v Nemčiji, nato pa leta 1958 predsednik Fordove fundacije. Človek iz obveščevalnega, upravnega in bančnega sektorja, tesen Monnetov prijatelj in njegov sopotnik. 

 

To ni samo dodatek. Tudi drugi, neameriški viri so na dokumentih, majhni zneski: 10.000 dolarjev leta 1965 (69.600 evrov leta 2018), 20.000 leta 1966 (136.500 evrov leta 2018). Ameriška pomoč 150.000 dolarjev je namenjena za vračilo teh skromnih zneskov. Torej večina Monnetovih virov prihaja iz Združenih držav. Preudarno ustanovi Dokumentacijski center za večjo diskretnost in da ne bi pritegnil pozornosti. Toda center je odvisen od odbora. Je samo lupina oz. poštni nabiralnik na istem naslovu. Monnetov center je v veliki meri odvisen od financiranja ACUE (American Committee on United Europe), ameriškega javnega in zasebnega sektorja. Toda to še ni konec vplačil. Monnet se jih bo navadil. Nova subvencija bo prišla leta 1960, naslednjih 150.000 dolarjev (1.381.034 evrov v 2018). Tretje nakazilo bo izplačano 8. januarja 1963, spet 150.000 dolarjev. To bo še posebej dobrodošlo, ker bo Monnet z njim financiral svoje lobiranje za nevtralizacijo Elyséejske pogodbe, sklenjene med francoskim predsednikom (De Gaulle) in nemškim kanclerjem (Adenauer), ki je prva položila temelje za pristno politično sodelovanje na področju zunanjih zadev, obrambe, izobraževanja in mladine med Francijo in Nemčijo. Washington ni želel take Evrope, Evrope držav. 

 

 

Nemški kancler Konrad Adenauer (desno), Jean Monnet in Walter Hallstein. (Foto: Erich Lessing)

 

 

Sabotaža, izpeljana preko Jeana Monneta, je spremenila potek zgodovine: poleg diplomatov, ki so ob tej priložnosti prišli posebej iz Washingtona, in tistih z bonnske ambasade, je Monnetov odbor odigral bistveno propagandno vlogo med nemškimi poslanci, da sta bili k Elyséejski pogodbi, ki jo je ratificiral nemški Bundestag, dodani znameniti preambuli – atlantska in nadnacionalna, in jo s tem osiromašil za njeno resnično evropsko filozofijo. 

 

Četrto donacijo so Američani odobrili leta 1964. Odbor postaja vedno bolj odvisen od ameriškega denarja, Evropska skupnost obstaja že sedem let. Celotni znesek je 600.000 dolarjev, 60 milijonov starih frankov (4.4 milijona današnjih evrov). Leta 1966 je Center prenehal z operacijami. 

 

Najresnejša stvar glede teh plačil je, da obstajajo kompromisi. Ta denar ni zastonj. So ameriški ukazi, ki jih je treba poslušati: seveda so to lobiranja, propagandne operacije ipd. Tu je tudi običajna preskrba preko "poročil o dejavnostih" z zaupnimi ali celo tajnimi informacijami, ki naj bi ameriški diplomaciji zagotovile dragocene informacije, vse pod krinko poslovnih skrivnosti.  

 

Monnetov dokumentacijski center tesno sodeluje z Evropsko skupnostjo, predhodnico današnje EU. Tajne informacije, zbrane v Bruslju, prečkajo Atlantik in končajo v Washingtonu. Monnet tako uteleša stranko iz tujine, kajti to je očitno mimo zunaj pravil vladavine prava, brez vednosti Quai d'Orsaya. Vse te dragocene, celo neprecenljive informacije, ki zadevajo evropsko "energetsko politiko" in evropsko "stopnjo odvisnosti od zunanjega sveta pri ključnih surovinah", "združitev vodilnih delavcev", je področje ad hoc skrivnih kartotek, ki jih odpremljajo v svežnjih, in berejo, preučujejo ter uporabljajo v Ministrstvu za zunanje zadeve v Washingtonu.

 

Po drugi strani je Robert Schuman odšel s svojo skrivnostjo. Nikoli ni začutil potrebe, da bi omenil finančno podporo v letih od 1955 do 1966, ko je predsednik Evropskega gibanja. Zaradi ponižnosti, skromnosti ali iz skrbi, da bil diskreten in zvest besedi, ki jo je dal svojim volivcem, ki so zahtevali popolno zaupnost pretoka sredstev? V izmenjavi pisem – na srečo jih je pred uničenjem rešila malomarna oseba v tajništvu, ki ni upoštevala navodil – se je pokazala gola resnica. Vemo, da so Američani želeli "združitev Evrope", toda Evropejci so bili tisti, ki so prosili za denar. 

 

V pismu Williama Fosterja, predsednika Ameriškega odbora za združitev Evrope, ki ga je poslal Schumanu, predsedniku Evropskega gibanja, ameriški pisec poudarja: "Minilo je samo desetletje, odkar so general Donovan in njegovi sodelavci v New Yorku ustanovili Ameriški odbor. To smo naredili na predlog skupine evropskih voditeljev …"

 

Leto 1960. Ameriški odbor bo razmislil o začasni ustavitvi svojih vplivnih dejavnosti in posledično tudi nakazil. 8. maja 1960 je Schuman pismeno odgovoril svojemu dobrotniku: "Želim se vam zahvaliti za dejavnosti Ameriškega odbora za Združeno Evropo v minulih desetih letih." Spomnil je, da so - zahvaljujoč rednim nakazilom ameriškega denarja - "Evropske skupnosti zelo napredovale v preoblikovanju mišljenja". Odleglo mu je, ker Ameriški odbor ne bo ukinil financiranja, ampak ga bo samo začasno ustavil. 

 

"Resnično," je dejal, "bomo morali okrepiti delovanje v prid ustanovitvi resnične politične skupnosti. Pogoji v vašem pismu mi zagotavljajo, da bomo pozneje lahko spet pozvali k sodelovanju Ameriški odbor za Združeno Evropo." Po njegovih besedah je tako zaradi tega, ker bo Evropsko gibanje sprožilo kampanjo za funkcionalno integracijo, s katero se bo znebilo nacionalnih demokracij; zato je sreča, da Ameriški odbor ne bo končal s svojimi aktivnostmi. 

 

Bivši minister Schuman se je zahvalil dvema – najprej generalu Donovanu, nekdanjemu direktorju OSS – prvi ameriški tajni službi – ustanovitelju agencije CIA in nekdanjemu predsedniku in ustanovitelju Ameriškega odbora. Zahvalil se je tudi Paulu Hoffmanu, bivšemu članu OSS, predsedniku Fordove fundacije in nekdanjemu predsedniku Evropske komisije za sodelovanje.  

 

Podrejenost Roberta Schumanova ljudem iz obveščevalne službe tuje sile – čeprav koristne zaveznice – je bila popolnoma prikrita.

 

KONEC

 

(povzeto po Le Figaro)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
0
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.651
02/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.969
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.193
04/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.000
05/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.615
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.126
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.025
08/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 941
09/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.834
10/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.472