Razkrivamo

Temna stran očetov Evrope, 2. del: Monnet, Schuman in skrivne ameriške "donacije"

Nekdanji evropski poslanec Philippe de Villiers je razburkal mednarodno javnost z objavo doslej še neznanih poglavij iz življenj Jeana Monneta, Roberta Schumana in Walterja Hallsteina, ustanovnih očetov Evropske unije. Villiersova knjiga prinaša nekatera zelo vznemirljiva razkritja. V drugem delu bomo osvetlili delovanje Roberta Schumana in Jeana Monneta, ki sta od Američanov - konkretneje, State Departmenta in Centralne obveščavalne agencije, skrivoma prejemala denar.

26.03.2019 01:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Evropska unija   Robert Schuman   Jean Monnet   Walter Hallstein   Konrad Adenauer   Francija   Nemčija   ZDA   State Department   OSS   donacije

Vemo, da so Američani želeli "združitev Evrope", toda Evropejci so bili tisti, ki so prosili za denar.

Leta 1955 je Robert Schuman postal predsednik Evropskega gibanja, vplivne mednarodne skupine, ki je promovirala evropsko integracijo. Gibanje, ki so leta 1948 ustanovili na kongresu v Haagu, ima sedež v Bruslju. Monnet se je na isti datum odločil ustanoviti Akcijski odbor za združene države Evrope, medtem ko je Henri Frenay, nekdanji borec francoskega odpora, predsedoval Evropski zvezi federalistov. Kako so financirali svoja gibanja Obstajajo namreč dokumenti o nečednih poslih: denar je redno pritekal, in to ne v majhnih zneskih. 24. julija 1957 je Monnet pisal prijatelju Shepu Stoneu, bivšemu obveščevalnemu častniku, pomembnemu predstavniku Fordove fundacije, ki sta ga State Department in CIA pooblastila za izplačila. Monnet je iskal dotacijo v višini 100.000 dolarjev (786.800 evrov v 2018!). Nekoliko pozneje je prejel telegram svojega prijatelja Shepa Stonea: izplačani znesek bo 150.000 dolarjev (1.180.000 evrov v 2018)!. 23. januarja 1958 je pričakovano pismo prispelo na Avenijo Foch – tajnik ni ubogal navodila, naj ga zažge. V glavi dopisa je znak banke Chase Manhattan, namenjeno je Jeanu Monnetu.

 

Najbolj resna stvar pri ameriških denarnih plačilih Jeanu Monnetu je to, da so obstajala protiplačila … Naletimo na isti majhni svet – predsednik banke Chase Manhatthan ni nihče drug kot John McCloy, oficir, odgovoren za Alžirijo (pomočnik ministra v vojni, leta 1943 je organiziral prihod Jeana Monneta v Alžir, nato je v kabinetu Franklina Roosevelta zastopal ameriške interese pri Giraudovi administraciji), ki je postal visoki komisar v Nemčiji, nato pa leta 1958 predsednik Fordove fundacije. Človek iz obveščevalnega, upravnega in bančnega sektorja, tesen Monnetov prijatelj in njegov sopotnik. 

 

To ni samo dodatek. Tudi drugi, neameriški viri so na dokumentih, majhni zneski: 10.000 dolarjev leta 1965 (69.600 evrov leta 2018), 20.000 leta 1966 (136.500 evrov leta 2018). Ameriška pomoč 150.000 dolarjev je namenjena za vračilo teh skromnih zneskov. Torej večina Monnetovih virov prihaja iz Združenih držav. Preudarno ustanovi Dokumentacijski center za večjo diskretnost in da ne bi pritegnil pozornosti. Toda center je odvisen od odbora. Je samo lupina oz. poštni nabiralnik na istem naslovu. Monnetov center je v veliki meri odvisen od financiranja ACUE (American Committee on United Europe), ameriškega javnega in zasebnega sektorja. Toda to še ni konec vplačil. Monnet se jih bo navadil. Nova subvencija bo prišla leta 1960, naslednjih 150.000 dolarjev (1.381.034 evrov v 2018). Tretje nakazilo bo izplačano 8. januarja 1963, spet 150.000 dolarjev. To bo še posebej dobrodošlo, ker bo Monnet z njim financiral svoje lobiranje za nevtralizacijo Elyséejske pogodbe, sklenjene med francoskim predsednikom (De Gaulle) in nemškim kanclerjem (Adenauer), ki je prva položila temelje za pristno politično sodelovanje na področju zunanjih zadev, obrambe, izobraževanja in mladine med Francijo in Nemčijo. Washington ni želel take Evrope, Evrope držav. 

 

 

Nemški kancler Konrad Adenauer (desno), Jean Monnet in Walter Hallstein. (Foto: Erich Lessing)

 

 

Sabotaža, izpeljana preko Jeana Monneta, je spremenila potek zgodovine: poleg diplomatov, ki so ob tej priložnosti prišli posebej iz Washingtona, in tistih z bonnske ambasade, je Monnetov odbor odigral bistveno propagandno vlogo med nemškimi poslanci, da sta bili k Elyséejski pogodbi, ki jo je ratificiral nemški Bundestag, dodani znameniti preambuli – atlantska in nadnacionalna, in jo s tem osiromašil za njeno resnično evropsko filozofijo. 

 

Četrto donacijo so Američani odobrili leta 1964. Odbor postaja vedno bolj odvisen od ameriškega denarja, Evropska skupnost obstaja že sedem let. Celotni znesek je 600.000 dolarjev, 60 milijonov starih frankov (4.4 milijona današnjih evrov). Leta 1966 je Center prenehal z operacijami. 

 

Najresnejša stvar glede teh plačil je, da obstajajo kompromisi. Ta denar ni zastonj. So ameriški ukazi, ki jih je treba poslušati: seveda so to lobiranja, propagandne operacije ipd. Tu je tudi običajna preskrba preko "poročil o dejavnostih" z zaupnimi ali celo tajnimi informacijami, ki naj bi ameriški diplomaciji zagotovile dragocene informacije, vse pod krinko poslovnih skrivnosti.  

 

Monnetov dokumentacijski center tesno sodeluje z Evropsko skupnostjo, predhodnico današnje EU. Tajne informacije, zbrane v Bruslju, prečkajo Atlantik in končajo v Washingtonu. Monnet tako uteleša stranko iz tujine, kajti to je očitno mimo zunaj pravil vladavine prava, brez vednosti Quai d'Orsaya. Vse te dragocene, celo neprecenljive informacije, ki zadevajo evropsko "energetsko politiko" in evropsko "stopnjo odvisnosti od zunanjega sveta pri ključnih surovinah", "združitev vodilnih delavcev", je področje ad hoc skrivnih kartotek, ki jih odpremljajo v svežnjih, in berejo, preučujejo ter uporabljajo v Ministrstvu za zunanje zadeve v Washingtonu.

 

Po drugi strani je Robert Schuman odšel s svojo skrivnostjo. Nikoli ni začutil potrebe, da bi omenil finančno podporo v letih od 1955 do 1966, ko je predsednik Evropskega gibanja. Zaradi ponižnosti, skromnosti ali iz skrbi, da bil diskreten in zvest besedi, ki jo je dal svojim volivcem, ki so zahtevali popolno zaupnost pretoka sredstev? V izmenjavi pisem – na srečo jih je pred uničenjem rešila malomarna oseba v tajništvu, ki ni upoštevala navodil – se je pokazala gola resnica. Vemo, da so Američani želeli "združitev Evrope", toda Evropejci so bili tisti, ki so prosili za denar. 

 

V pismu Williama Fosterja, predsednika Ameriškega odbora za združitev Evrope, ki ga je poslal Schumanu, predsedniku Evropskega gibanja, ameriški pisec poudarja: "Minilo je samo desetletje, odkar so general Donovan in njegovi sodelavci v New Yorku ustanovili Ameriški odbor. To smo naredili na predlog skupine evropskih voditeljev …"

 

Leto 1960. Ameriški odbor bo razmislil o začasni ustavitvi svojih vplivnih dejavnosti in posledično tudi nakazil. 8. maja 1960 je Schuman pismeno odgovoril svojemu dobrotniku: "Želim se vam zahvaliti za dejavnosti Ameriškega odbora za Združeno Evropo v minulih desetih letih." Spomnil je, da so - zahvaljujoč rednim nakazilom ameriškega denarja - "Evropske skupnosti zelo napredovale v preoblikovanju mišljenja". Odleglo mu je, ker Ameriški odbor ne bo ukinil financiranja, ampak ga bo samo začasno ustavil. 

 

"Resnično," je dejal, "bomo morali okrepiti delovanje v prid ustanovitvi resnične politične skupnosti. Pogoji v vašem pismu mi zagotavljajo, da bomo pozneje lahko spet pozvali k sodelovanju Ameriški odbor za Združeno Evropo." Po njegovih besedah je tako zaradi tega, ker bo Evropsko gibanje sprožilo kampanjo za funkcionalno integracijo, s katero se bo znebilo nacionalnih demokracij; zato je sreča, da Ameriški odbor ne bo končal s svojimi aktivnostmi. 

 

Bivši minister Schuman se je zahvalil dvema – najprej generalu Donovanu, nekdanjemu direktorju OSS – prvi ameriški tajni službi – ustanovitelju agencije CIA in nekdanjemu predsedniku in ustanovitelju Ameriškega odbora. Zahvalil se je tudi Paulu Hoffmanu, bivšemu članu OSS, predsedniku Fordove fundacije in nekdanjemu predsedniku Evropske komisije za sodelovanje.  

 

Podrejenost Roberta Schumanova ljudem iz obveščevalne službe tuje sile – čeprav koristne zaveznice – je bila popolnoma prikrita.

 

KONEC

 

(povzeto po Le Figaro)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 3.874
02/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.961
03/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.241
04/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.261
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.993
06/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.145
07/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.051
08/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 1.576
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.709
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.816