Razkrivamo

Temna stran očetov Evrope, 2. del: Monnet, Schuman in skrivne ameriške "donacije"

Nekdanji evropski poslanec Philippe de Villiers je razburkal mednarodno javnost z objavo doslej še neznanih poglavij iz življenj Jeana Monneta, Roberta Schumana in Walterja Hallsteina, ustanovnih očetov Evropske unije. Villiersova knjiga prinaša nekatera zelo vznemirljiva razkritja. V drugem delu bomo osvetlili delovanje Roberta Schumana in Jeana Monneta, ki sta od Američanov - konkretneje, State Departmenta in Centralne obveščavalne agencije, skrivoma prejemala denar.

26.03.2019 01:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Evropska unija   Robert Schuman   Jean Monnet   Walter Hallstein   Konrad Adenauer   Francija   Nemčija   ZDA   State Department   OSS   donacije

Vemo, da so Američani želeli "združitev Evrope", toda Evropejci so bili tisti, ki so prosili za denar.

Leta 1955 je Robert Schuman postal predsednik Evropskega gibanja, vplivne mednarodne skupine, ki je promovirala evropsko integracijo. Gibanje, ki so leta 1948 ustanovili na kongresu v Haagu, ima sedež v Bruslju. Monnet se je na isti datum odločil ustanoviti Akcijski odbor za združene države Evrope, medtem ko je Henri Frenay, nekdanji borec francoskega odpora, predsedoval Evropski zvezi federalistov. Kako so financirali svoja gibanja Obstajajo namreč dokumenti o nečednih poslih: denar je redno pritekal, in to ne v majhnih zneskih. 24. julija 1957 je Monnet pisal prijatelju Shepu Stoneu, bivšemu obveščevalnemu častniku, pomembnemu predstavniku Fordove fundacije, ki sta ga State Department in CIA pooblastila za izplačila. Monnet je iskal dotacijo v višini 100.000 dolarjev (786.800 evrov v 2018!). Nekoliko pozneje je prejel telegram svojega prijatelja Shepa Stonea: izplačani znesek bo 150.000 dolarjev (1.180.000 evrov v 2018)!. 23. januarja 1958 je pričakovano pismo prispelo na Avenijo Foch – tajnik ni ubogal navodila, naj ga zažge. V glavi dopisa je znak banke Chase Manhattan, namenjeno je Jeanu Monnetu.

 

Najbolj resna stvar pri ameriških denarnih plačilih Jeanu Monnetu je to, da so obstajala protiplačila … Naletimo na isti majhni svet – predsednik banke Chase Manhatthan ni nihče drug kot John McCloy, oficir, odgovoren za Alžirijo (pomočnik ministra v vojni, leta 1943 je organiziral prihod Jeana Monneta v Alžir, nato je v kabinetu Franklina Roosevelta zastopal ameriške interese pri Giraudovi administraciji), ki je postal visoki komisar v Nemčiji, nato pa leta 1958 predsednik Fordove fundacije. Človek iz obveščevalnega, upravnega in bančnega sektorja, tesen Monnetov prijatelj in njegov sopotnik. 

 

To ni samo dodatek. Tudi drugi, neameriški viri so na dokumentih, majhni zneski: 10.000 dolarjev leta 1965 (69.600 evrov leta 2018), 20.000 leta 1966 (136.500 evrov leta 2018). Ameriška pomoč 150.000 dolarjev je namenjena za vračilo teh skromnih zneskov. Torej večina Monnetovih virov prihaja iz Združenih držav. Preudarno ustanovi Dokumentacijski center za večjo diskretnost in da ne bi pritegnil pozornosti. Toda center je odvisen od odbora. Je samo lupina oz. poštni nabiralnik na istem naslovu. Monnetov center je v veliki meri odvisen od financiranja ACUE (American Committee on United Europe), ameriškega javnega in zasebnega sektorja. Toda to še ni konec vplačil. Monnet se jih bo navadil. Nova subvencija bo prišla leta 1960, naslednjih 150.000 dolarjev (1.381.034 evrov v 2018). Tretje nakazilo bo izplačano 8. januarja 1963, spet 150.000 dolarjev. To bo še posebej dobrodošlo, ker bo Monnet z njim financiral svoje lobiranje za nevtralizacijo Elyséejske pogodbe, sklenjene med francoskim predsednikom (De Gaulle) in nemškim kanclerjem (Adenauer), ki je prva položila temelje za pristno politično sodelovanje na področju zunanjih zadev, obrambe, izobraževanja in mladine med Francijo in Nemčijo. Washington ni želel take Evrope, Evrope držav. 

 

 

Nemški kancler Konrad Adenauer (desno), Jean Monnet in Walter Hallstein. (Foto: Erich Lessing)

 

 

Sabotaža, izpeljana preko Jeana Monneta, je spremenila potek zgodovine: poleg diplomatov, ki so ob tej priložnosti prišli posebej iz Washingtona, in tistih z bonnske ambasade, je Monnetov odbor odigral bistveno propagandno vlogo med nemškimi poslanci, da sta bili k Elyséejski pogodbi, ki jo je ratificiral nemški Bundestag, dodani znameniti preambuli – atlantska in nadnacionalna, in jo s tem osiromašil za njeno resnično evropsko filozofijo. 

 

Četrto donacijo so Američani odobrili leta 1964. Odbor postaja vedno bolj odvisen od ameriškega denarja, Evropska skupnost obstaja že sedem let. Celotni znesek je 600.000 dolarjev, 60 milijonov starih frankov (4.4 milijona današnjih evrov). Leta 1966 je Center prenehal z operacijami. 

 

Najresnejša stvar glede teh plačil je, da obstajajo kompromisi. Ta denar ni zastonj. So ameriški ukazi, ki jih je treba poslušati: seveda so to lobiranja, propagandne operacije ipd. Tu je tudi običajna preskrba preko "poročil o dejavnostih" z zaupnimi ali celo tajnimi informacijami, ki naj bi ameriški diplomaciji zagotovile dragocene informacije, vse pod krinko poslovnih skrivnosti.  

 

Monnetov dokumentacijski center tesno sodeluje z Evropsko skupnostjo, predhodnico današnje EU. Tajne informacije, zbrane v Bruslju, prečkajo Atlantik in končajo v Washingtonu. Monnet tako uteleša stranko iz tujine, kajti to je očitno mimo zunaj pravil vladavine prava, brez vednosti Quai d'Orsaya. Vse te dragocene, celo neprecenljive informacije, ki zadevajo evropsko "energetsko politiko" in evropsko "stopnjo odvisnosti od zunanjega sveta pri ključnih surovinah", "združitev vodilnih delavcev", je področje ad hoc skrivnih kartotek, ki jih odpremljajo v svežnjih, in berejo, preučujejo ter uporabljajo v Ministrstvu za zunanje zadeve v Washingtonu.

 

Po drugi strani je Robert Schuman odšel s svojo skrivnostjo. Nikoli ni začutil potrebe, da bi omenil finančno podporo v letih od 1955 do 1966, ko je predsednik Evropskega gibanja. Zaradi ponižnosti, skromnosti ali iz skrbi, da bil diskreten in zvest besedi, ki jo je dal svojim volivcem, ki so zahtevali popolno zaupnost pretoka sredstev? V izmenjavi pisem – na srečo jih je pred uničenjem rešila malomarna oseba v tajništvu, ki ni upoštevala navodil – se je pokazala gola resnica. Vemo, da so Američani želeli "združitev Evrope", toda Evropejci so bili tisti, ki so prosili za denar. 

 

V pismu Williama Fosterja, predsednika Ameriškega odbora za združitev Evrope, ki ga je poslal Schumanu, predsedniku Evropskega gibanja, ameriški pisec poudarja: "Minilo je samo desetletje, odkar so general Donovan in njegovi sodelavci v New Yorku ustanovili Ameriški odbor. To smo naredili na predlog skupine evropskih voditeljev …"

 

Leto 1960. Ameriški odbor bo razmislil o začasni ustavitvi svojih vplivnih dejavnosti in posledično tudi nakazil. 8. maja 1960 je Schuman pismeno odgovoril svojemu dobrotniku: "Želim se vam zahvaliti za dejavnosti Ameriškega odbora za Združeno Evropo v minulih desetih letih." Spomnil je, da so - zahvaljujoč rednim nakazilom ameriškega denarja - "Evropske skupnosti zelo napredovale v preoblikovanju mišljenja". Odleglo mu je, ker Ameriški odbor ne bo ukinil financiranja, ampak ga bo samo začasno ustavil. 

 

"Resnično," je dejal, "bomo morali okrepiti delovanje v prid ustanovitvi resnične politične skupnosti. Pogoji v vašem pismu mi zagotavljajo, da bomo pozneje lahko spet pozvali k sodelovanju Ameriški odbor za Združeno Evropo." Po njegovih besedah je tako zaradi tega, ker bo Evropsko gibanje sprožilo kampanjo za funkcionalno integracijo, s katero se bo znebilo nacionalnih demokracij; zato je sreča, da Ameriški odbor ne bo končal s svojimi aktivnostmi. 

 

Bivši minister Schuman se je zahvalil dvema – najprej generalu Donovanu, nekdanjemu direktorju OSS – prvi ameriški tajni službi – ustanovitelju agencije CIA in nekdanjemu predsedniku in ustanovitelju Ameriškega odbora. Zahvalil se je tudi Paulu Hoffmanu, bivšemu članu OSS, predsedniku Fordove fundacije in nekdanjemu predsedniku Evropske komisije za sodelovanje.  

 

Podrejenost Roberta Schumanova ljudem iz obveščevalne službe tuje sile – čeprav koristne zaveznice – je bila popolnoma prikrita.

 

KONEC

 

(povzeto po Le Figaro)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Zdravstvo po epidemiji: Kateri so trije temeljni pogoji za ureditev slovenskega zdravstva
3
12.05.2020 00:28
Dvanajst uglednih slovenskih zdravnikov je na portalu zdravstvo.si objavilo poziv vsem odločevalcem, zlasti pa zakonodajalcem, ... Več.
Piše: Uredništvo
Poziv finančnemu ministru Andreju Širclju: Ne ponavljajte zablode s TEŠ 6, ustavite projekt Drugega tira!
9
08.05.2020 23:30
Ali bo koronavirus pripomogel k novemu razmisleku in drugačnemu odnosu do največjih državnih investicij? Nujna je revizija ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Blaž Zgaga je Deutsche Welle zakuhal mednarodni novinarski škandal, jezni in užaljeni Nemci se zdaj branijo z aroganco
25
07.05.2020 23:40
Nagrada za svobodo govora, ki jo je od Deutsche Welle prejel tudi slovenski novinar Blaž Zgaga, je po besedah generalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Evrozadolževanje" v času epidemije: Slovenija lahko "pokuri" še dobrih 5 milijard evrov, ki jih verjetno nikoli ne bo treba vrniti!
9
06.05.2020 22:50
Od kod kar naenkrat toliko denarja, se marsikdo sprašuje v aktualnih razmerah, ko države skoraj že tekmujejo med seboj, katera ... Več.
Piše: Bine Kordež
Medijske žrtve koronavirusa: Govorica telesa glavnih igralcev t.i. afere Maske v oddaji Tarča
32
01.05.2020 23:55
Oddaja Tarča se bo zapisala v zgodovino medijskega poročanja po najmanj dveh vidikih. Najprej zato, ker gre za pomembno oddajo ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Bitenc proti Bitencu: Kako bi zmešnjava zaradi Marka Bitenca in Marka Bitenca lahko zatresla vladno koalicijo
34
29.04.2020 23:30
Pred nami je nadaljevanje prve epizode nove televizijske serije Maske, v kateri so ministra Počivalška obtožili, da je po ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj vse so vam mediji zamolčali o ozadju afere Maske, pa bi bilo pošteno, da bi vam povedali
25
25.04.2020 01:45
Slovenija ima novega heroja, ki dobiva dimenzije stripovskega junaka, njegovo ime se že pojavlja na grafitih. V nekoliko ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko mešetarjenje okoli lokalnega avtomobilskega salona razkrije vse slabosti nacionalne okoljske zakonodaje
3
19.04.2020 23:15
Zgolj usoda oziroma višja sila, če smo bolj natančni, je poskrbela, da se saga o načrtovanem avtomobilskem salonu luksuznih ... Več.
Piše: Uredništvo
Konfucijev svet, 2.del: Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada?
0
19.04.2020 09:00
Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko bo epidemije koronavirusa konec, pride na vrsto manjše zlo: menjave nekaterih šefov državnih podjetij
4
16.04.2020 02:20
Vlada je naposled le ustregla pričakovanjem medijev in javnosti ter imenovala celjskega odvetnika Janeza Stuška za novega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.416
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.180
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.541
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.240
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.133
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.895
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.190
08/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.074
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.757
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.500