Stilna formacija postgravitacija izhaja iz kroga. Postgravitacijski krog kroži, ne da bi sploh mogel izstopiti iz svojega risa, kajti v krogu ni nič takega, kar bi lahko iz njega sploh izstopilo, to je ta krožna vzročna praznina, to je to filozofsko razsvetljensko izhodišče, ki nas določa. Ne vem, kdaj smo ga sprejeli in vgradili v svojo avantgardistično držo, čeprav smo bili ves čas pozorni na vsako dejanje, ki je vrtinčilo naše mišljenje. Mogoče se je vrinil v našo umetnost že na samem začetku leta 1995, ko smo gradili Noordungovo postgravitacijsko kupolo skupaj z izvrstnima Vadimom Fiškinom in dramatikom Vladimirjem Stoisavljevićem. V tistem času smo dokončno zavrgli logiko križa, zagotovo pa se je to zgodilo z oblikoslovnim jezikom Dunje Zupančič in njenim zagovarjanjem oblike torusa. 

Obstaja še en popolnoma drugačen krog, fantastičen krog znanja, ki ga ne more dekonstruirati ne - Nič, ne - Bog. To je univerzitetni krog! Univerza je ena najlepših besed, njeno izhodišče je v besedi universitas, ki pomeni celota - združenje, združenje profesorjev. Združeni v univerzalnem umu. Univerza je prostor, kjer sije vse človeško znanje samo zato, da bi se ohranilo in zažarelo v najnovejšem vedenju. Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil. Naj bo tako! Že molčim!

***

Včeraj je ob svoji stoletnici nastanka Filozofska fakulteta organizirala simpozij z naslovom Bauhaus - Baumensch. V Moderni galeriji je obležila stoto obletnico oblikovalske šole Bauhaus in stoto obletnico ustanovitve Univerze v Ljubljani.

Tržaška historična avantgarda je bila večkrat povod, da sem javno premišljeval o njenem sprožilcu, o Bauhausu. Zato sem bil verjetno povabljen, da kot govorec spregovorim na simpoziju Filozofske fakultete. Seveda ne mislim pred vami obnavljati svojega prispevka, a sem se kljub temu odločil, da bom danes komentiral razvoj Bauhausovega ur-produkta / pra-izdelka, ki za svojo materijalizacijo in manifestacijo uporablja svetlobo. Pozor! ur-produkt ni prototip, predserijski izdelek, ur-produkt je umetnost sama. Poleg tega sem v prejšnjem komentarju pustil za seboj v odstavku o dekonstrukcijski arhitekturi nedokončano misel, ki pa je pomembna v razvojni črti ur-produkta: Če me je Peter Noever česa naučil s svojo energetsko didaktiko, me je tega, da ko metodološko zavržemo razum, se nam v naslednjem hipu oblikuje popolnoma druga vrsta razuma. S tem pa se oblikuje druga, nova oblika kot v primeru genija Jamesa Turella!

Bauhaus je imel dva generalna koncepta za časa svojega trajanja (1919-1933). Prvi je bil povezan z weimarsko fazo, v njej so študente šolali s pomočjo neposredne rokodelske obravnave materiala. Drugi koncept pa je bil dessauski, ki je bil povezan s spoznavanjem študentov z industrijsko, racionalistično produkcijo. Osrednje vezivo med obema konceptoma je bil razum, znanje, funkcija in metoda. V rokodelski logiki so se srečali z uporabo barv in barvne lestvice s pomočjo profesorja, metafizika Johanesa Ittena. Ta je učence opozarjal na združevanje barv, ki naj se seštejejo v svetlobi, v beli arhitekturi. Z industrijskim načinom mišljenja pa so uvedli v kurikulum, funkcionalizem, produkcijsko serialnost in oblikovanje proto-tipov. Osrednji profesor je bil Laszlo Mohloy-Nagy. Obe fazi pa so povezovali ur-produkti oziroma pra-izdelki.

Gropiusovo šolo Bauhaus so v ključnem zgodovinskem trenutku nasilno ukinili. Njeno namembnost so nacisti, ne boste verjeli, spremenili v šolo za gospodinje. Dobesedno! Seveda je imela šola svoje življenje in vpliv tudi po nacistični ukinitvi. Prevdvsem v Chicagu in v šoli Black Mountain v Severni Karolini, v ZDA. Če bi kdo ta trenutek pred menoj hotel ponižati delo Gropiusa, Meyerja ali Mies van der Rohea, bi se odplazil od mene kot ponižana glista. Bauhaus je izoblikoval sekularni proces, ki ga je z raziskovanjem posamične bivanjske enote prenesel na planetarni urbanizem. Umetnost je prodor drugega sveta v naš obstoječi svet, v našo zgodovino.

Ur-produkt Bauhaus, Dessau

Svetlobno-prostorski modulator (Svetlobna podpora za električni oder) je Lazslo Moholy-Nagy proizvedel med leti 1922-1930. S svojo kinetiko in svetlobo modulator še danes proizvaja idejo prostora. S pomočjo vira energije, posledično svetlobe, ki spreminja barve, ta projecira sence. Svetloba pada na konstrukcije, sence pa izrišejo volumen, ki priča o obstoju našega obdajanja, o prostoru. Istočasno pa ga proizvaja. To je ključni ur-produkt XX. stoletja, ki oblikuje svet umetnosti s svetlobo.

Ur-produkt Nove Tendence, Zagreb-Vitanje

Spektralni modulator je Edvard Zajec proizvajal v letih med 1968-1971-1979-2014. To je umetniška naprava, s pomočjo katere računalnik preračuna vsak glasbeni ton, odigran s petimi prsti roke v barvo. Projecira jo prek ekranizrane svetlobe na transparento polje (steklo). Če pogledamo skozi pet transparentnih noslicev svetlobe (stekel), vidimo dobesedno barvno zvočno sliko. V kozmično-zvočnem seštevku čakamo na ideal, ko naj bi se v popolni barvni harmoničnosti ta seštel v beli barvi, v svetlobi. Težnja spektralnega modulatorja je težnja k beli popolnosti.

Lazslo Moholy-Nagy in Edvard Zajec sta izumila vsak svojo napravo umetniške manifestacije. Nič več skulpturo, v primeru Lazsla Moholy Naghya je to elektro-kinetična naprava, v primeru Edvarda Zajca pa računalniško-zvočna naprava.

***

Ur-produkt, vulkanski krater Roden, Arizona: James Turrell je zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za proizvodnjo prostora, polnega svetlobe. V krater vulkana je postavil arhitekturne korpuse, s pomočjo katerih je organiziral umetniški kozmični pogled v pra-trenutek abstrakcije. V umetnost je uvedel - nevideno, ta pa v gledalcu sproži - izkušnjo. Turrell pravi, da manipulira z gledalčevo realno izkušnjo. Njegov hram umetnosti obstaja samo zato, da omogoči umetniški pogled, opremljen z duhom. V hramu hrani umetnost samo!

Poglejmo v operativni umetniški koncept Jamesa Turrella, v njegovo mistično obliko. Pozor! Prvič sem pred vami uporabil besedo - mistično. Bodimo previdni in občutljivi s to besedo. Njej dovolim, da izraža vsebino samo v povezavi z umetniškimi stili, ker stili so resnično največja skrivnost človeškega bivanja.

Turrell inscenira svetlobo, režira svetlobo, zato mi je tako blizu njegova umetnost. Njegov ur-produkt je namenjen spoznanju o svetlobi, o svetu in iluzijah. V svoji umetnosti uporablja tako naravno kot nadzorovano svetlobo. Brez zadržkov uporablja tehnologije, ki omogočajo odrsko iluzijo (svetlobna podpora za električni oder). Turrellov svetlobni modulator je čudovita destilacija kozmizma, mistike in umetnosti, ki uprizarja vizualno bistvo. To je umetnik, ki slika svoje vizualizacije z nebom, včasih s horizontom, največkrat s supremacijo in računalniško modulacijo.

Turrellova forma je avtonomen prostor njegove radikalne realnosti. Neznosna sila svobodne avantgardne umetnosti je tista, zaradi česar jo politike in religije potiskajo v ozadje ali celo nasilno ukinjajo. V Arizoni je to povsem drugače, tam jim je popolnoma vseeno, kaj kdo počne v puščavi. Duh časa pa deluje prek svobodne volje umetnika tudi v Arizoni, v krogu Maleviča, v krogu Turrella in v krogu Zajca.