Komentar

Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil

James Turrell je zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za proizvodnjo prostora, polnega svetlobe. V krater vulkana v Arizoni je postavil arhitekturne korpuse, s pomočjo katerih je organiziral umetniški kozmični pogled v pra-trenutek abstrakcije. Turrellova forma je avtonomen prostor njegove radikalne realnosti. Neznosna sila svobodne avantgardne umetnosti je tista, zaradi česar jo politike in religije potiskajo v ozadje ali celo nasilno ukinjajo. V Arizoni je to povsem drugače, tam jim je popolnoma vseeno, kaj kdo počne v puščavi.

23.03.2019 20:26
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   James Turrell   Roden   krater   univerza   Bauhaus   Gropius   Laszlo Mohloy-Nagy   ur-produkt   Edvard Zajec  

Turrell inscenira svetlobo, režira svetlobo, zato mi je tako blizu njegova umetnost.

Stilna formacija postgravitacija izhaja iz kroga. Postgravitacijski krog kroži, ne da bi sploh mogel izstopiti iz svojega risa, kajti v krogu ni nič takega, kar bi lahko iz njega sploh izstopilo, to je ta krožna vzročna praznina, to je to filozofsko razsvetljensko izhodišče, ki nas določa. Ne vem, kdaj smo ga sprejeli in vgradili v svojo avantgardistično držo, čeprav smo bili ves čas pozorni na vsako dejanje, ki je vrtinčilo naše mišljenje. Mogoče se je vrinil v našo umetnost že na samem začetku leta 1995, ko smo gradili Noordungovo postgravitacijsko kupolo skupaj z izvrstnima Vadimom Fiškinom in dramatikom Vladimirjem Stoisavljevićem. V tistem času smo dokončno zavrgli logiko križa, zagotovo pa se je to zgodilo z oblikoslovnim jezikom Dunje Zupančič in njenim zagovarjanjem oblike torusa. 

 

Obstaja še en popolnoma drugačen krog, fantastičen krog znanja, ki ga ne more dekonstruirati ne - Nič, ne - Bog. To je univerzitetni krog! Univerza je ena najlepših besed, njeno izhodišče je v besedi universitas, ki pomeni celota - združenje, združenje profesorjev. Združeni v univerzalnem umu. Univerza je prostor, kjer sije vse človeško znanje samo zato, da bi se ohranilo in zažarelo v najnovejšem vedenju. Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil. Naj bo tako! Že molčim!

 

 

***

 

Včeraj je ob svoji stoletnici nastanka Filozofska fakulteta organizirala simpozij z naslovom Bauhaus - Baumensch. V Moderni galeriji je obležila stoto obletnico oblikovalske šole Bauhaus in stoto obletnico ustanovitve Univerze v Ljubljani.

 

Tržaška historična avantgarda je bila večkrat povod, da sem javno premišljeval o njenem sprožilcu, o Bauhausu. Zato sem bil verjetno povabljen, da kot govorec spregovorim na simpoziju Filozofske fakultete. Seveda ne mislim pred vami obnavljati svojega prispevka, a sem se kljub temu odločil, da bom danes komentiral razvoj Bauhausovega ur-produkta / pra-izdelka, ki za svojo materijalizacijo in manifestacijo uporablja svetlobo. Pozor! ur-produkt ni prototip, predserijski izdelek, ur-produkt je umetnost sama. Poleg tega sem v prejšnjem komentarju pustil za seboj v odstavku o dekonstrukcijski arhitekturi nedokončano misel, ki pa je pomembna v razvojni črti ur-produkta: Če me je Peter Noever česa naučil s svojo energetsko didaktiko, me je tega, da ko metodološko zavržemo razum, se nam v naslednjem hipu oblikuje popolnoma druga vrsta razuma. S tem pa se oblikuje druga, nova oblika kot v primeru genija Jamesa Turella!

 

Bauhaus je imel dva generalna koncepta za časa svojega trajanja (1919-1933). Prvi je bil povezan z weimarsko fazo, v njej so študente šolali s pomočjo neposredne rokodelske obravnave materiala. Drugi koncept pa je bil dessauski, ki je bil povezan s spoznavanjem študentov z industrijsko, racionalistično produkcijo. Osrednje vezivo med obema konceptoma je bil razum, znanje, funkcija in metoda. V rokodelski logiki so se srečali z uporabo barv in barvne lestvice s pomočjo profesorja, metafizika Johanesa Ittena. Ta je učence opozarjal na združevanje barv, ki naj se seštejejo v svetlobi, v beli arhitekturi. Z industrijskim načinom mišljenja pa so uvedli v kurikulum, funkcionalizem, produkcijsko serialnost in oblikovanje proto-tipov. Osrednji profesor je bil Laszlo Mohloy-Nagy. Obe fazi pa so povezovali ur-produkti oziroma pra-izdelki.

 

Gropiusovo šolo Bauhaus so v ključnem zgodovinskem trenutku nasilno ukinili. Njeno namembnost so nacisti, ne boste verjeli, spremenili v šolo za gospodinje. Dobesedno! Seveda je imela šola svoje življenje in vpliv tudi po nacistični ukinitvi. Prevdvsem v Chicagu in v šoli Black Mountain v Severni Karolini, v ZDA. Če bi kdo ta trenutek pred menoj hotel ponižati delo Gropiusa, Meyerja ali Mies van der Rohea, bi se odplazil od mene kot ponižana glista. Bauhaus je izoblikoval sekularni proces, ki ga je z raziskovanjem posamične bivanjske enote prenesel na planetarni urbanizem. Umetnost je prodor drugega sveta v naš obstoječi svet, v našo zgodovino.

 

 

Ur-produkt Bauhaus, Dessau

 

Svetlobno-prostorski modulator (Svetlobna podpora za električni oder) je Lazslo Moholy-Nagy proizvedel med leti 1922-1930. S svojo kinetiko in svetlobo modulator še danes proizvaja idejo prostora. S pomočjo vira energije, posledično svetlobe, ki spreminja barve, ta projecira sence. Svetloba pada na konstrukcije, sence pa izrišejo volumen, ki priča o obstoju našega obdajanja, o prostoru. Istočasno pa ga proizvaja. To je ključni ur-produkt XX. stoletja, ki oblikuje svet umetnosti s svetlobo.

 

 

Ur-produkt Nove Tendence, Zagreb-Vitanje

 

Spektralni modulator je Edvard Zajec proizvajal v letih med 1968-1971-1979-2014. To je umetniška naprava, s pomočjo katere računalnik preračuna vsak glasbeni ton, odigran s petimi prsti roke v barvo. Projecira jo prek ekranizrane svetlobe na transparento polje (steklo). Če pogledamo skozi pet transparentnih noslicev svetlobe (stekel), vidimo dobesedno barvno zvočno sliko. V kozmično-zvočnem seštevku čakamo na ideal, ko naj bi se v popolni barvni harmoničnosti ta seštel v beli barvi, v svetlobi. Težnja spektralnega modulatorja je težnja k beli popolnosti.

 

Lazslo Moholy-Nagy in Edvard Zajec sta izumila vsak svojo napravo umetniške manifestacije. Nič več skulpturo, v primeru Lazsla Moholy Naghya je to elektro-kinetična naprava, v primeru Edvarda Zajca pa računalniško-zvočna naprava.

 

 

***

 

Ur-produkt, vulkanski krater Roden, Arizona: James Turrell je zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za proizvodnjo prostora, polnega svetlobe. V krater vulkana je postavil arhitekturne korpuse, s pomočjo katerih je organiziral umetniški kozmični pogled v pra-trenutek abstrakcije. V umetnost je uvedel - nevideno, ta pa v gledalcu sproži - izkušnjo. Turrell pravi, da manipulira z gledalčevo realno izkušnjo. Njegov hram umetnosti obstaja samo zato, da omogoči umetniški pogled, opremljen z duhom. V hramu hrani umetnost samo!

 

 

 

 

Poglejmo v operativni umetniški koncept Jamesa Turrella, v njegovo mistično obliko. Pozor! Prvič sem pred vami uporabil besedo - mistično. Bodimo previdni in občutljivi s to besedo. Njej dovolim, da izraža vsebino samo v povezavi z umetniškimi stili, ker stili so resnično največja skrivnost človeškega bivanja.

 

Turrell inscenira svetlobo, režira svetlobo, zato mi je tako blizu njegova umetnost. Njegov ur-produkt je namenjen spoznanju o svetlobi, o svetu in iluzijah. V svoji umetnosti uporablja tako naravno kot nadzorovano svetlobo. Brez zadržkov uporablja tehnologije, ki omogočajo odrsko iluzijo (svetlobna podpora za električni oder). Turrellov svetlobni modulator je čudovita destilacija kozmizma, mistike in umetnosti, ki uprizarja vizualno bistvo. To je umetnik, ki slika svoje vizualizacije z nebom, včasih s horizontom, največkrat s supremacijo in računalniško modulacijo.

 

Turrellova forma je avtonomen prostor njegove radikalne realnosti. Neznosna sila svobodne avantgardne umetnosti je tista, zaradi česar jo politike in religije potiskajo v ozadje ali celo nasilno ukinjajo. V Arizoni je to povsem drugače, tam jim je popolnoma vseeno, kaj kdo počne v puščavi. Duh časa pa deluje prek svobodne volje umetnika tudi v Arizoni, v krogu Maleviča, v krogu Turrella in v krogu Zajca.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
18
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
27
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
"Ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame svoje mesto"
9
07.11.2020 22:00
Danes berete enega od mojih mnogih komentarjev o Kazimirju Maleviču naportalu+. Seveda ne brez razloga. Kako naj kometiram ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Smo bili zmagovalci ali poraženci pri delitvi nepovratnih sredstev EU?
2
06.11.2020 06:00
Že kar nekaj časa je minilo od zgodovinskega dogovora voditeljev Evropske unije o proračunu in dodatnih sredstvih za okrevanje v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Gluha loza: Kratek zapis o balkanoidnosti
7
05.11.2020 12:56
Kar najbolj osuplja v teh dneh rezke medsebojne konfrontacije, je popolna, vsestranska odpoved slovenskega kulturnega ter ... Več.
Piše: Andrej Lokar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.540
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.600
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.612
04/
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.196
05/
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
Božo Cerar
Ogledov: 2.235
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.091
07/
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
Bine Kordež
Ogledov: 1.833
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.364
09/
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.865
10/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.000