Komentar

Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene

Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. Da bi sploh lahko naredili realno oceno in primerjavo doseženih prodajnih cen slovenskih bank, bi morali pregledati trg podobno velikih, torej relativno majhnih bank. Dejstvo je, da manjše banke dosegajo glede na svoje rezultate nižje vrednosti, kot to velja za velike banke in bančne konglomerate. Vseeno pa je zanimivo pogledati vrednosti bank, ki se prodajajo v Sloveniji, in jih primerjati z vrednostmi, ki jih na evropskem in ameriškem dosegajo največje banke iz teh držav. Naš sodelavec Bine Kordež se je lotil analize.

24.03.2019 21:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   banke   prodaja   NLB   NKBM   Abanka   Gorenjska banka   BKS   JP Morgan   EU   ZDA   kapitalski donos

Foto:www.amproject.si

Beseda "manjše" je v narekovajih, ker so za slovenske razmere to še vedno velike banke, če upoštevamo, da je bila NLB prodana za milijardo evrov, NKBM za 250 milijonov, za Gorenjsko banko pa se zaključuje prevzem za vrednost dobrih 100 milijonov evrov.

 

Država Slovenija je lansko leto prodala 60-odstotkov lastniškega deleža v NLB, letos pa naj bi do konca junija v skladu z zavezami EU zaključila tudi prodajo Abanke. Okoli same sanacije bank v letu 2013 ter tudi prevzetih obvezah za prodajo in še bolj o nujnosti izpolnjevanja teh obvez oz. možnostih za drugačen dogovor, je seveda veliko odprtih dilem. A v tem tekstu ne bi pisal o njih, temveč prikazal samo nekaj podatkov o vrednostih in vrednotenju bank. Vemo, po kakšni ceni smo uspeli prodati NLB, za Abanko pa so zaenkrat zbrane neobvezujoče ponudbe potencialnih kupcev in o višini iztržka lahko samo sklepamo.

 

Za realno oceno in primerjavo o doseženih cenah slovenskih bank bi morali pregledati trg podobno velikih, torej relativno majhnih bank in ta analiza je bila v postopku prodaje najbrž pripravljena. Manjše banke dosegajo glede na svoje rezultate pač nižje vrednosti, kot to velja za velike banke in bančne konglomerate. Vseeno pa je zanimivo pogledati vrednosti bank, ki se prodajajo v Sloveniji, in jih primerjati z vrednostmi, ki jih na finančnem trgu EU in ZDA dosegajo največje banke iz teh držav. V spodnjih tabelah in primerjavah je nekaj podatkov o poslovanju in tržni vrednosti bank, ki kotirajo na borzah - in borzne vrednosti so seveda najbolj točen pokazatelj vrednosti bank.

 

Kot omenjeno, so med njimi največje banke, katerih vrednost presega tudi 200 milijard evrov v ZDA (JP Morgan, Bank of America) ali okoli 100 milijard v Evropski uniji (HSBC, Santader, Paribas). Po številu  je seveda največ bank, katerih tržna vrednost se giblje med 10 in 30 milijard evrov, vseeno pa na borzah najdemo tudi "manjše" banke z dvema ali tremi milijardami tržne kapitalizacije. Beseda "manjše" je v narekovajih, ker so za slovenske razmere to še vedno velike banke, če upoštevamo, da je bila NLB prodana za eno milijardo evrov (vrednost celotne banke), NKBM za 250 milijonov, za Gorenjsko banko pa se zaključuje prevzem za vrednost dobrih 100 milijonov evrov.

 

Čeprav največje svetovne banke niso najbolj ustrezna primerjava za oceno vrednosti slovenskih bank, pa je primerjava vseeno zanimiva in tudi indikativna. Pri vrednotenju neke družbe gre v končni fazi za ocenjevanje, kakšne donose ti prinaša ali bo prinašalo vloženo premoženje in načeloma pri tem ne bi smeli biti pomembnejše razlike. Ali dobiš 10 % na vloženo premoženje v veliko ali majhno družbo s stališča donosa za vlagatelja ni pomembno - seveda pa ne moremo mimo tega, da se pač velike družbe (tudi banke) vrednotijo bolje oz. da so vlagatelji pri velikih družbah zadovoljni tudi z nižjimi donosi. Predvsem pa vrednotenje neke družbe ni odvisno toliko od trenutnih rezultatov, temveč bolj od pričakovanj. Vseeno poglejmo, kam se glede na trenutne donosnosti bank uvrščajo prodajne cene slovenskih bank.

 

Na spodnji tabeli je nekaj ključnih podatkov za štiri slovenske banke, ki so bile prodane ali pa so trenutno v procesu prodaje, ter podatki za omenjene največje banke v ZDA in EU. Prodajno vrednost za NKBM, NLB in Gorenjsko banko poznamo, za Abanko pa ocenjujem, da lahko zanjo dosežemo največ 300 do 400 milijonov evrov (čisto moja osebna ocena glede na razmere na trgu, brez kakšnih "notranjih" informacij). Glede na razpon sem upošteval povprečno ceno 350 milijonov evrov. Dodani so tudi podatki o poslovanju primerljive banke BKS iz Avstrije (pri nas deluje njena podružnica), za katero imamo tudi podatek o tržni vrednosti banke.

 

Za ocenjevanje vrednosti so seveda pomembni rezultati poslovanja. Za prikaz vrednosti in donosov 80 največjih bank iz EU in ZDA so upoštevani zadnji razpoložljivi podatki, ki jih zanje navajajo borze (februar 2019). Pri slovenskih bankah pa sem upošteval zadnje znane podatke ali ocene za letošnje leto na osnovi polletnih podatkov. Pri NLB je poslovanje dokaj konstantno, več pa je nihanja pri drugih dveh bankah. Abanka je v 2017 ustvarila 43 milijonov evrov čistega dobička (1,9 mio iz sproščanja rezervacij), letos pa že v prvi polovici leta 40 milijonov (v tej številki je tudi 13 mio sproščanja rezervacij). Upošteval sem nekakšno povprečje, torej 60 milijonov evrov (v 2016 so prikazali 77 mio čistega dobička).

 

Pri Gorenjski banki so bili rezultati do lani relativno skromnejši glede na višino bilančne vsote in siceršnje dobro poslovanje banke v preteklosti. Lansko poslovanje je bilo v prvem polletju precej boljše (11,4 mio čistega dobička glede na 6,5 mio v celem letu 2017), a razlika je v veliki meri posledica oblikovanja oz. sproščanja slabitev (lani po polletju 4,7 dohodka iz tega naslova, v 2017 5,5 mio odhodkov). Upoštevaje neko nevtralno pozicijo glede slabitev je pri rezultatih upoštevano 15 milijonov evrov čistega dobička in na osnovi vseh teh predpostavk je oblikovana spodnja tabela.

 

NKBM je bila prodana v letu 2016, tako da so prodajno ceno določali rezultati iz leta 2015. Zanje je bilo značilno, da so takrat oblikovali za 39 milijonov evrov dodatnih popravkov terjatev, zaradi česar je bil dobiček samo 17 milijonov. V naslednjih letih so te slabitve že sproščali in to so nedvomno upoštevali (oz. bi morali) tudi pri prodaji banke. Zaradi tega je v izračunu uporabljen hipotetični dobiček 40 milijonov evrov, ki odraža potenciale banke iz osnovne dejavnosti brez nekih večjih popravkov (a tudi ne dohodkov iz slabitev). Pri BKS so upoštevani dejanski zadnji razpoložljivi podatki za leto 2017.

 

 

 

 

Običajno se pri vrednotenju bank spremlja dva kazalca, in sicer vrednost banke glede na ustvarjen dobiček (kazalec P/E, "price earnings ratio" oziroma cena delnice glede na dobiček na delnico) ter vrednost banke glede na knjižno vrednost kapitala (P/B, "price/book ratio" oziroma cena banke glede na kapital ovrednoten v knjigah). Če pogledamo dobljene vrednosti glede na rezultate bank (P/E), so vrednotenja slovenskih bank precej pod povprečjem največjih bank. Enako velja tudi za drugi kazalec, torej vrednost glede na knjižno vrednost kapitala.

 

V tabeli so ločeni podatki za vrednotenje bank v EU in v ZDA, pri čemer so vrednosti (vrednotenja oz. kazalci) v ZDA kar precej višje. Kot vidimo, dosegajo vrednosti velikih bank preko 10-kratnika ustvarjenega dobička na leto, enako tudi pri primerljivi banki BKS, pri slovenskih pa se giblje med pet in šest-kratnikom. Enako pa velja tudi za vrednost bank glede na kapital, kjer jih v Sloveniji prodajamo za dobro polovico statične vrednosti premoženja banke, povprečje v svetu pa je nad knjižno vrednostjo, posebej to odstopa pri ZDA, tudi zaradi višjega donosa oz. višje dobičkonosnosti ameriških bank.

 

V tabeli je dodanih še nekaj kazalcev o poslovanju bank in sicer donosnost na kapital, kjer so naše banke najmanj tako uspešne kot to velja za povprečje v EU. Dodan je tudi podatek o kapitalski ustreznosti bank (Tier 1), kjer so naše banke nekoliko nadpovprečno kapitalizirane. Zadnji podatek razmerje med krediti in depoziti nebančnemu sektorju. Slovenske banke posojajo podjetjem in posameznikom okoli dve tretjini zbranih sredstev od nebančnega sektorja, razliko pa plasirajo predvsem v vrednostne papirje (države) in v tujino. Evropske banke kreditirajo podjetniški sektor in prebivalstvo v precej večji meri (glede na zbrana sredstva od njih), ameriške pa v podobnem deležu kot pri nas. Seveda imajo ta razmerja zopet svoja ozadja, a to je že druga tema.

 

Po zgoraj navedenih podatkih dosegajo torej slovenske banke precej nižje vrednosti glede na rezultate, kot to velja za največje banke v EU in ZDA in tudi glede na primerljivo banko BKS. So pa to seveda podatki za povprečja tujih bank, zato na spodnjih grafikonih prikazujem še distribucijo podatkov za tuje banke, torej za vseh 80 upoštevanih bank. Na prvem grafu so tako podatki o doseženi ceni banke glede na rezultate (P/E kazalec) v odvisnosti od velikosti bank.

 

Velikost je opredeljena na spodnji osi (abscisna os) in to z logaritemsko skalo, ker so razlike v vrednosti bank seveda ogromne (JP Morgan ima tržno kapitalizacijo 300 milijard evrov, NLB eno milijardo, Gorenjska banka pa 100 milijonov). Naše banke so seveda na levi strani osi zaradi nizke vrednosti, a tudi na spodnjem delu navpične osi, ki prikazuje velikost kazalca P/E. Če je povprečje P/E vseh bank nad 10, praktično skoraj ni banke, ki bi bila tako nizko vrednotena. Pri večini tujih bank se njihova vrednost giblje v razponu med 8 in 14-kratnikom dobička.

 

 

 

 

Na naslednjem grafikonu pa prikazujem še banke glede na dosežen rezultat oz. donosnost (dobiček na kapital) in kako se to odraža v vrednosti banke. Po donosnosti so naše banke nekje na povprečju (donos je na spodnji osi), a kljub temu dosegajo enega najnižjih kazalcev P/E.

 

 



 

Kot povedano na začetku, imajo takšne primerjave precej omejitev. Prikazana so vrednotenja bank, ki so po velikosti glede na naše banke bistveno večja in tudi delujejo v drugačnih razmerah, zaradi česar neposredna primerjava ni najbolj ustrezna. Bolj primerljiva je banka BKS in tudi tam je dosežena tržna cena glede na ustvarjen dobiček enkrat večja, kot to velja za slovenske banke. Za naše banke pač dobivamo vrednosti, kot jih je trg pripravljen ponuditi in če nihče ni pripravljen plačati več (tudi Slovenci s presežki sredstev), potem je takšna cena pač ustrezna. Vseeno pa so alternativna vrednotenja (tudi s strani JP Morgan, kot smo brali pred časom) pokazala, da so vrednotenja lahko tudi drugačna, višja. Tu pa se potem vseeno lahko postavi vprašanje, ali je za takšno vrednost banko smiselno prodati, ali bolje pobirati tekoče donose. Upam, da bomo to pretehtali tudi pri prodaji Abanke.

 

Zaveze za prodajo imamo - a najbrž ne za kakršnokoli ceno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
6
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
18
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
17
19.05.2022 19:00
Slovar težav, ki pestijo slovensko politiko in javno sfero, začinjen s citati Georga Orwella: antifašizem, banana republika, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
15
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.766
02/
Marle pa ni več
Ana Jud
Ogledov: 1.577
03/
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
Uredništvo
Ogledov: 1.442
04/
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
Uredništvo
Ogledov: 1.327
05/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.449
06/
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
Milan Krek
Ogledov: 1.374
07/
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
Andrej Capobianco
Ogledov: 816
08/
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.054
09/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 910
10/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.837