Komentar

Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene

Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. Da bi sploh lahko naredili realno oceno in primerjavo doseženih prodajnih cen slovenskih bank, bi morali pregledati trg podobno velikih, torej relativno majhnih bank. Dejstvo je, da manjše banke dosegajo glede na svoje rezultate nižje vrednosti, kot to velja za velike banke in bančne konglomerate. Vseeno pa je zanimivo pogledati vrednosti bank, ki se prodajajo v Sloveniji, in jih primerjati z vrednostmi, ki jih na evropskem in ameriškem dosegajo največje banke iz teh držav. Naš sodelavec Bine Kordež se je lotil analize.

24.03.2019 21:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   banke   prodaja   NLB   NKBM   Abanka   Gorenjska banka   BKS   JP Morgan   EU   ZDA   kapitalski donos

Foto:www.amproject.si

Beseda "manjše" je v narekovajih, ker so za slovenske razmere to še vedno velike banke, če upoštevamo, da je bila NLB prodana za milijardo evrov, NKBM za 250 milijonov, za Gorenjsko banko pa se zaključuje prevzem za vrednost dobrih 100 milijonov evrov.

 

Država Slovenija je lansko leto prodala 60-odstotkov lastniškega deleža v NLB, letos pa naj bi do konca junija v skladu z zavezami EU zaključila tudi prodajo Abanke. Okoli same sanacije bank v letu 2013 ter tudi prevzetih obvezah za prodajo in še bolj o nujnosti izpolnjevanja teh obvez oz. možnostih za drugačen dogovor, je seveda veliko odprtih dilem. A v tem tekstu ne bi pisal o njih, temveč prikazal samo nekaj podatkov o vrednostih in vrednotenju bank. Vemo, po kakšni ceni smo uspeli prodati NLB, za Abanko pa so zaenkrat zbrane neobvezujoče ponudbe potencialnih kupcev in o višini iztržka lahko samo sklepamo.

 

Za realno oceno in primerjavo o doseženih cenah slovenskih bank bi morali pregledati trg podobno velikih, torej relativno majhnih bank in ta analiza je bila v postopku prodaje najbrž pripravljena. Manjše banke dosegajo glede na svoje rezultate pač nižje vrednosti, kot to velja za velike banke in bančne konglomerate. Vseeno pa je zanimivo pogledati vrednosti bank, ki se prodajajo v Sloveniji, in jih primerjati z vrednostmi, ki jih na finančnem trgu EU in ZDA dosegajo največje banke iz teh držav. V spodnjih tabelah in primerjavah je nekaj podatkov o poslovanju in tržni vrednosti bank, ki kotirajo na borzah - in borzne vrednosti so seveda najbolj točen pokazatelj vrednosti bank.

 

Kot omenjeno, so med njimi največje banke, katerih vrednost presega tudi 200 milijard evrov v ZDA (JP Morgan, Bank of America) ali okoli 100 milijard v Evropski uniji (HSBC, Santader, Paribas). Po številu  je seveda največ bank, katerih tržna vrednost se giblje med 10 in 30 milijard evrov, vseeno pa na borzah najdemo tudi "manjše" banke z dvema ali tremi milijardami tržne kapitalizacije. Beseda "manjše" je v narekovajih, ker so za slovenske razmere to še vedno velike banke, če upoštevamo, da je bila NLB prodana za eno milijardo evrov (vrednost celotne banke), NKBM za 250 milijonov, za Gorenjsko banko pa se zaključuje prevzem za vrednost dobrih 100 milijonov evrov.

 

Čeprav največje svetovne banke niso najbolj ustrezna primerjava za oceno vrednosti slovenskih bank, pa je primerjava vseeno zanimiva in tudi indikativna. Pri vrednotenju neke družbe gre v končni fazi za ocenjevanje, kakšne donose ti prinaša ali bo prinašalo vloženo premoženje in načeloma pri tem ne bi smeli biti pomembnejše razlike. Ali dobiš 10 % na vloženo premoženje v veliko ali majhno družbo s stališča donosa za vlagatelja ni pomembno - seveda pa ne moremo mimo tega, da se pač velike družbe (tudi banke) vrednotijo bolje oz. da so vlagatelji pri velikih družbah zadovoljni tudi z nižjimi donosi. Predvsem pa vrednotenje neke družbe ni odvisno toliko od trenutnih rezultatov, temveč bolj od pričakovanj. Vseeno poglejmo, kam se glede na trenutne donosnosti bank uvrščajo prodajne cene slovenskih bank.

 

Na spodnji tabeli je nekaj ključnih podatkov za štiri slovenske banke, ki so bile prodane ali pa so trenutno v procesu prodaje, ter podatki za omenjene največje banke v ZDA in EU. Prodajno vrednost za NKBM, NLB in Gorenjsko banko poznamo, za Abanko pa ocenjujem, da lahko zanjo dosežemo največ 300 do 400 milijonov evrov (čisto moja osebna ocena glede na razmere na trgu, brez kakšnih "notranjih" informacij). Glede na razpon sem upošteval povprečno ceno 350 milijonov evrov. Dodani so tudi podatki o poslovanju primerljive banke BKS iz Avstrije (pri nas deluje njena podružnica), za katero imamo tudi podatek o tržni vrednosti banke.

 

Za ocenjevanje vrednosti so seveda pomembni rezultati poslovanja. Za prikaz vrednosti in donosov 80 največjih bank iz EU in ZDA so upoštevani zadnji razpoložljivi podatki, ki jih zanje navajajo borze (februar 2019). Pri slovenskih bankah pa sem upošteval zadnje znane podatke ali ocene za letošnje leto na osnovi polletnih podatkov. Pri NLB je poslovanje dokaj konstantno, več pa je nihanja pri drugih dveh bankah. Abanka je v 2017 ustvarila 43 milijonov evrov čistega dobička (1,9 mio iz sproščanja rezervacij), letos pa že v prvi polovici leta 40 milijonov (v tej številki je tudi 13 mio sproščanja rezervacij). Upošteval sem nekakšno povprečje, torej 60 milijonov evrov (v 2016 so prikazali 77 mio čistega dobička).

 

Pri Gorenjski banki so bili rezultati do lani relativno skromnejši glede na višino bilančne vsote in siceršnje dobro poslovanje banke v preteklosti. Lansko poslovanje je bilo v prvem polletju precej boljše (11,4 mio čistega dobička glede na 6,5 mio v celem letu 2017), a razlika je v veliki meri posledica oblikovanja oz. sproščanja slabitev (lani po polletju 4,7 dohodka iz tega naslova, v 2017 5,5 mio odhodkov). Upoštevaje neko nevtralno pozicijo glede slabitev je pri rezultatih upoštevano 15 milijonov evrov čistega dobička in na osnovi vseh teh predpostavk je oblikovana spodnja tabela.

 

NKBM je bila prodana v letu 2016, tako da so prodajno ceno določali rezultati iz leta 2015. Zanje je bilo značilno, da so takrat oblikovali za 39 milijonov evrov dodatnih popravkov terjatev, zaradi česar je bil dobiček samo 17 milijonov. V naslednjih letih so te slabitve že sproščali in to so nedvomno upoštevali (oz. bi morali) tudi pri prodaji banke. Zaradi tega je v izračunu uporabljen hipotetični dobiček 40 milijonov evrov, ki odraža potenciale banke iz osnovne dejavnosti brez nekih večjih popravkov (a tudi ne dohodkov iz slabitev). Pri BKS so upoštevani dejanski zadnji razpoložljivi podatki za leto 2017.

 

 

 

 

Običajno se pri vrednotenju bank spremlja dva kazalca, in sicer vrednost banke glede na ustvarjen dobiček (kazalec P/E, "price earnings ratio" oziroma cena delnice glede na dobiček na delnico) ter vrednost banke glede na knjižno vrednost kapitala (P/B, "price/book ratio" oziroma cena banke glede na kapital ovrednoten v knjigah). Če pogledamo dobljene vrednosti glede na rezultate bank (P/E), so vrednotenja slovenskih bank precej pod povprečjem največjih bank. Enako velja tudi za drugi kazalec, torej vrednost glede na knjižno vrednost kapitala.

 

V tabeli so ločeni podatki za vrednotenje bank v EU in v ZDA, pri čemer so vrednosti (vrednotenja oz. kazalci) v ZDA kar precej višje. Kot vidimo, dosegajo vrednosti velikih bank preko 10-kratnika ustvarjenega dobička na leto, enako tudi pri primerljivi banki BKS, pri slovenskih pa se giblje med pet in šest-kratnikom. Enako pa velja tudi za vrednost bank glede na kapital, kjer jih v Sloveniji prodajamo za dobro polovico statične vrednosti premoženja banke, povprečje v svetu pa je nad knjižno vrednostjo, posebej to odstopa pri ZDA, tudi zaradi višjega donosa oz. višje dobičkonosnosti ameriških bank.

 

V tabeli je dodanih še nekaj kazalcev o poslovanju bank in sicer donosnost na kapital, kjer so naše banke najmanj tako uspešne kot to velja za povprečje v EU. Dodan je tudi podatek o kapitalski ustreznosti bank (Tier 1), kjer so naše banke nekoliko nadpovprečno kapitalizirane. Zadnji podatek razmerje med krediti in depoziti nebančnemu sektorju. Slovenske banke posojajo podjetjem in posameznikom okoli dve tretjini zbranih sredstev od nebančnega sektorja, razliko pa plasirajo predvsem v vrednostne papirje (države) in v tujino. Evropske banke kreditirajo podjetniški sektor in prebivalstvo v precej večji meri (glede na zbrana sredstva od njih), ameriške pa v podobnem deležu kot pri nas. Seveda imajo ta razmerja zopet svoja ozadja, a to je že druga tema.

 

Po zgoraj navedenih podatkih dosegajo torej slovenske banke precej nižje vrednosti glede na rezultate, kot to velja za največje banke v EU in ZDA in tudi glede na primerljivo banko BKS. So pa to seveda podatki za povprečja tujih bank, zato na spodnjih grafikonih prikazujem še distribucijo podatkov za tuje banke, torej za vseh 80 upoštevanih bank. Na prvem grafu so tako podatki o doseženi ceni banke glede na rezultate (P/E kazalec) v odvisnosti od velikosti bank.

 

Velikost je opredeljena na spodnji osi (abscisna os) in to z logaritemsko skalo, ker so razlike v vrednosti bank seveda ogromne (JP Morgan ima tržno kapitalizacijo 300 milijard evrov, NLB eno milijardo, Gorenjska banka pa 100 milijonov). Naše banke so seveda na levi strani osi zaradi nizke vrednosti, a tudi na spodnjem delu navpične osi, ki prikazuje velikost kazalca P/E. Če je povprečje P/E vseh bank nad 10, praktično skoraj ni banke, ki bi bila tako nizko vrednotena. Pri večini tujih bank se njihova vrednost giblje v razponu med 8 in 14-kratnikom dobička.

 

 

 

 

Na naslednjem grafikonu pa prikazujem še banke glede na dosežen rezultat oz. donosnost (dobiček na kapital) in kako se to odraža v vrednosti banke. Po donosnosti so naše banke nekje na povprečju (donos je na spodnji osi), a kljub temu dosegajo enega najnižjih kazalcev P/E.

 

 



 

Kot povedano na začetku, imajo takšne primerjave precej omejitev. Prikazana so vrednotenja bank, ki so po velikosti glede na naše banke bistveno večja in tudi delujejo v drugačnih razmerah, zaradi česar neposredna primerjava ni najbolj ustrezna. Bolj primerljiva je banka BKS in tudi tam je dosežena tržna cena glede na ustvarjen dobiček enkrat večja, kot to velja za slovenske banke. Za naše banke pač dobivamo vrednosti, kot jih je trg pripravljen ponuditi in če nihče ni pripravljen plačati več (tudi Slovenci s presežki sredstev), potem je takšna cena pač ustrezna. Vseeno pa so alternativna vrednotenja (tudi s strani JP Morgan, kot smo brali pred časom) pokazala, da so vrednotenja lahko tudi drugačna, višja. Tu pa se potem vseeno lahko postavi vprašanje, ali je za takšno vrednost banko smiselno prodati, ali bolje pobirati tekoče donose. Upam, da bomo to pretehtali tudi pri prodaji Abanke.

 

Zaveze za prodajo imamo - a najbrž ne za kakršnokoli ceno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
16
22.10.2021 21:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
17
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.310
02/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.473
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.253
04/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.436
05/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.563
06/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.291
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.465
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.062
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 954
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 827