Razkrivamo

Diplomacija, da te kap! Kaos pri Cerarju, Pahorjev "tihi ustavni udar" in fotografiranje za pol milijona evrov

Medtem ko zunanji minister Miro Cerar vedri na Mladiki, kjer pogrešajo njegovo avtoriteto, predsednik republike Borut Pahor hodi po robu svojih z ustavo določenih pooblastil. Ker premierja Marjana Šarca zunanja politika ne zanima, Cerar pa ima ta trenutek druge probleme in se s svojo službo ne ukvarja prav dosti, je Pahor na nek način izkoristil priložnost in se potihem vzpostavil kot ključna figura slovenske zunanje politike, pa čeprav mu ustava tega privilegija ne daje. Zadnji primer njegove samozavesti je Pobuda Treh morij, katere srečanje bo junija gostila Slovenija - in to samo zato, da bi se predsednik lahko ponosno fotografiral s pomembnimi mednarodnimi politiki, po možnosti tudi z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom. Ljubljanski vrh nas bo sicer stal okoli 500.000 evrov.

27.03.2019 01:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Miro Cerar   Mladika   Dobran Božič   Simona Leskovar   kabinet   zunanje zadeve   Borut Pahor   Tri morja   Ljubljana   Mike Pompeo   Ernest Petrič   New York   OZN   Kimberly Hotel

Foto: Mediaspeed

Predsednik Pahor naj bi vrh Iniciative Treh morij v Ljubljani junija forsiral predvsem zato, ker si želi, da bi lahko gostil "visokega predstavnika ZDA", po možnosti zunanjega ministra Mikea Pompea.

Dva ključna igralca na področju zunanje politike, ki vsak na svoj način spodkopavata diplomacijo Republike Slovenije, sta Miro Cerar in Borut Pahor. Prvi v vlogi zunanjega ministra, drugi kot predsednik republike v drugem in poslednjem mandatu. Cerarjeva zgodba je deloma povezana z njegovim statusom v vladi Marjana Šarca: na Mladiko, sedež slovenskega zunanjega ministrstva, je prišel vedriti, kot pravijo. Že na začetku je dal zaposlenim vedeti, naj ga po nepotrebnem ne vznemirjajo, saj se je na novo delovno mesto prišel odpočit po naporni premierski funkciji. Da bi zmanjšal pritisk nase, je v svoj ožji kabinet pripeljal toliko ljudi, kot jih ni še noben njegov predhodnik. Ekipo je namreč povečal za 40 %, tako da je bilo 1. marca v Cerarjevem kabinetu zaposlenih kar 10 javnih uslužbencev (za primerjavo: 1. marca 2018, torej pred enim letom, je bilo v ožjem kabinetu njegovega predhodnika Karla Erjavca zaposlenih šest ljudi). 

 

Deseterica zaposlenih v ožjem kabinetu ministra pomeni več ljudi, kot jih je imel pri sebi denimo Dimitrij Rupel v času  predsedovanja Evropski uniji. Miro Cerar je tako v svoj kabinet pripeljal Stojana Pelka (novi vodja kabineta, potem ko je dal prejšnji, Gregor Krajc, na začetku leta precej nepričakovano odpoved in odšel v gospodarstvo), Roberta Krmelja, Tadejo Forštner Perklič, Špelo Lajmiš, Miriam Tereso Možgan, Tineta Rusa, Klemna Babnika, Mojco Čukajne, Nejca Šporina in Ano Barbaro Štrukelj. Vsa ta ekipa skrbi za to, da bi minister za zunanje zadeve lahko kvalitetno opravljal svoje delo. V ožji kabinet ne sodita oba Cerarjeva državna sekretarja, Dobran (Pentovski) Božič in Simona Leskovar. Prvi je bil nekoč načelnik generalštaba Slovenske vojska in potem direktor vladnega Urada za varovanje tajnih podatkov, ko je bil Cerar premier. Zanimivo je tudi to, da je bila Mateja Božič, žena Dobrana Božiča, tradicionalno blizu SDS (v času Janševe vlade je postala članica uprave Kapitalske družbe, članica nadzornega sveta Petrola, članica uprave Telekoma itd.).

 

 

Zunanje ministrstvo vodita Dobran in Simona

 

Državna sekretarka Leskovarjeva je javnosti manj znana, v Mladiki je zaposlena že dve desetletji in je bila pred tem veleposlanica na Japonskem. Zlobni jeziki pravijo, da je nekoliko pomlajena kopija bivše Cerarjeve partnerke Vesne Arnšek. Oba državna sekretarja sta zaradi Cerarjeve pogoste odsotnosti postala ključna protagonista zunanjega ministrstva, kar se negativno pozna tako glede vzdušja kot glede dela na ministrstvu. Kljub temu da je bil Miro Cerar od začetka leta po uradnih podatkih z dela odsoten le štiri dni (razlogi za to so to varovani osebni podatki), ga po naših informacijah na ministrstvu ni čutiti. Ko smo njegov kabinet povprašali, koliko ur dnevno je gospod Cerar v povprečju prisoten na ministrstvu v stavbi Mladike, so nam pojasnili, da "kot vsi drugi kolegi ministri in ministrice v vladi tudi zunanji minister opravlja svoje delo in naloge daleč čez običajen delovni čas: od zgodnjega jutra do poznega večera, na službenih poteh v tujini in prek številnih kanalov komuniciranja tudi v poznih urah in preko vikenda".

 

 

Cerarjeva državna sekretarka Simona Leskovar. (Foto: MZZ)

 

 

Naši viri z ministrstva ne glede na takšne in podobne pocukrane fraze opozarjajo, da je ključni problem Mladike pod Cerarjem pomanjkanje njegove avtoritete; ker v hiši ni čutiti šefa, so odnosi slabi, pravzaprav najslabši doslej, diplomatska mreža je prepuščena sama sebi, ne ve se, kdo je odgovoren za strateške odločitve ipd. Minister je celo napovedal, da ga letos ne bo na tradicionalnem posvetu slovenske diplomacije, kar bo zagotovo sprožilo še več negodovanja. Tako slabo, kot je danes na ministrstvu, nam je potarnala diplomatka, ki ni želela biti imenovana, ni bilo še nikoli. Dve leti pred predsedovanjem Evropski uniji se zdi vse skupaj kot slaba šala.

 

 

Se našemu predsedniku fučka?

 

A če pri Cerarjevih vladata apatija in kaos, je v predsedniški palači streljaj stran čutiti zadovoljstvo. Borut Pahor namreč nikoli ni skrival, da ga zunanja politika še kako mika, ustavne pristojnosti gor ali dol. In ker aktualnega premierja Šarca mednarodni odnosi ta hip prav nič ne zanimajo - zadnji dokaz njegove popolne nezainteresiranosti nad zunanjo politiko je tudi nonšalantna zavrnitev možnosti, da bi konec meseca nagovoril poslance Evropskega parlamenta -, v Mladiki pa kot rečeno pogrešajo aktivnega oziroma mentalno in fizično prisotnega ministra, je Pahor z veseljem pograbil priložnost, ki se mu je ponudila. Začel je aktivno posegati na področje zunanje politike, pri čemer ga dejstvo, da teče njegov zadnji predsedniški mandat, očitno motivira pri drzni hoji po robu njegovih ustavnih pooblastil. Kajti v zadnjem času je v funkciji predsednika republike večkrat sprejel zelo problematične odločitve, kar po mnenju poznavalcev razmer teoretično že pomeni prekoračitev z ustavo določenih pristojnosti.

 

Pri Pahorju so ta hip ključni trije svetovalci, Boštjan Žekš (78 let), France Arhar (70 let) in Ernest Petrič (82 let). Slednji je predsednikov svetovalec za zunanjo politiko (mimogrede, Pahor ima v kabinetu osem sodelavcev, kar je petina manj kot Cerar), ki funkcijo opravlja neprofesionalno. Pred kratkim so se pojavili očitki, da naj bi Petrič poskušal lobirati za svojo hčer Ano Polak Petrič, visoko predstavnico Republike Slovenije za nasledstvo, ki jo je zanimal veleposlaniški položaj v Tokiu. Pred podobnimi očitki se bo znašel predsednik Pahor v primeru svojega dolgoletnega svetovalca za zunanjo politiko Marka Makovca, ki ga po naših informacijah zanima veleposlaniški položaj v Zagrebu.

 

 

Lansko srečanje Treh morij v Bukarešti: Pahor pravi, da so Ljubljano predlagali drugi ...

 

 

Pol milijona evrov za Tri morja?

 

Ključni mednarodni dogodek, za katerega je "zaslužen" Pahor, bo letos četrto zasedanje Iniciative Tri morja (The Three Seas Initiative) v Ljubljani. Kljub temu, da je ideja za to po naših informacijah zrasla na predsednikovem zelniku, je uradno stališče Erjavčeve, da je Ljubljano formalno predlagal gostitelj lanskega zasedanja te pobude v Bukarešti, romunski predsednik Iohannis, s tem pa sta se strinjala tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović in poljski predsednik Andrzej Duda. Na naše izrecno vprašanje, če je predsednik Pahor za organizacijo tega vrha predhodno pridobil soglasje Vlade Republike Slovenije in se je pred tem posvetoval z vlado oziroma MZZ, smo iz Pahorjevega kabineta prejeli precej dolgovezen odgovor, v katerem so ponovili, da je bilo "predsedniku Pahorju ... formalno ponujeno gostiteljstvo na samem vrhu v Bukarešti".

 

Po naših informacijah to ne drži povsem - neformalna ponudba je prišla s strani našega predsednika, problema, ki se s tem v zvezi pojavljata, pa sta dva: eden je povsem formalistične (legalistične) narave, drugi pa - finančne. Predsednik Pahor ni kreator in izvajalec zunanje politike, prav tako pa nima dovolj velikega proračuna, da bi lahko pokril strošek srečanja Treh morij v Ljubljani, zato bo morala na pomoč priskočiti vlada z okoli 500.000 evri (kolikor naj bi stala organizacija dogodka).

 

Pri Pahorju so se pohvalili, da bodo v Ljubljano junija prišli predsedniki Poljske, Hrvaške, Bolgarije, Litve, Latvije, Romunije, Madžarske, Slovaške, Estonije, Češke, Avstrije in Nemčije, vabljena pa sta tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in "visoki predstavnik ZDA". Lani je v Romuniji sodeloval Rick Perry, državni sekretar za energijo, letos bi v Ljubljani radi videli ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea.

 

Pompeo naj bi načeloma lahko prišel v Slovenijo, če se do junija odnosi z Washingtonom ne bodo ponovno poslabšali.

 

 

Predsedniška suita v Kimberly hotelu (New York) stane razumnih 1500 dolarjev na noč.

 

 

Za konec pa še zgodba o Pahorjevem obisku New Yorka v prihodnjih dneh, ko se bo naš predsednik republike udeležil posebnega zasedanja OZN na temo klimatskih sprememb, kamor je Pahorja povabila Maria Fernanda Espinosa Garcés, predsedujoča Generalni skupščini OZN. Pahor naj bi v New Yorku ostal "predvidoma tri delovne dni", so sporočili iz njegovega urada, v okviru tega obiska bo imel nastop na osrednjem panelu, sodeloval pa bo tudi v delovnem omizju z avstrijskim predsednikom Van der Bellenom in predsedujočo OZN.

 

Smisel potovanja v New York, kjer naj bi Pahor "predvidoma opravil tudi nekaj bilateralnih srečanj" (doslej je potrjen le avstrijski predsednik, če odštejemo fototermin z generalnim sekretarjem OZN Antóniom Guterresom), je težko razvozljati. Srečanje vsekakor ne sodi med najpomembnejše "podnebne" sestanke, kakršne smo videli doslej. Zakaj torej tako dolgo bivanje, ki se utegne iz "predvidoma treh delovnih dni" hitro raztegniti na pet oziroma cel teden? To, da bo Pahor spal v hotelu Kimberly na Manhattnu, ki je bil od predlaganih ponudb najcenjši, ne spremeni dejstva, da mu kdo ne bo očital predsedniškega turizma ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.171
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.189
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.209
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.068
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.492
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.328
07/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.101
08/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.475
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.608
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 592