Razkrivamo

Diplomacija, da te kap! Kaos pri Cerarju, Pahorjev "tihi ustavni udar" in fotografiranje za pol milijona evrov

Medtem ko zunanji minister Miro Cerar vedri na Mladiki, kjer pogrešajo njegovo avtoriteto, predsednik republike Borut Pahor hodi po robu svojih z ustavo določenih pooblastil. Ker premierja Marjana Šarca zunanja politika ne zanima, Cerar pa ima ta trenutek druge probleme in se s svojo službo ne ukvarja prav dosti, je Pahor na nek način izkoristil priložnost in se potihem vzpostavil kot ključna figura slovenske zunanje politike, pa čeprav mu ustava tega privilegija ne daje. Zadnji primer njegove samozavesti je Pobuda Treh morij, katere srečanje bo junija gostila Slovenija - in to samo zato, da bi se predsednik lahko ponosno fotografiral s pomembnimi mednarodnimi politiki, po možnosti tudi z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom. Ljubljanski vrh nas bo sicer stal okoli 500.000 evrov.

27.03.2019 01:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Miro Cerar   Mladika   Dobran Božič   Simona Leskovar   kabinet   zunanje zadeve   Borut Pahor   Tri morja   Ljubljana   Mike Pompeo   Ernest Petrič   New York   OZN   Kimberly Hotel

Foto: Mediaspeed

Predsednik Pahor naj bi vrh Iniciative Treh morij v Ljubljani junija forsiral predvsem zato, ker si želi, da bi lahko gostil "visokega predstavnika ZDA", po možnosti zunanjega ministra Mikea Pompea.

Dva ključna igralca na področju zunanje politike, ki vsak na svoj način spodkopavata diplomacijo Republike Slovenije, sta Miro Cerar in Borut Pahor. Prvi v vlogi zunanjega ministra, drugi kot predsednik republike v drugem in poslednjem mandatu. Cerarjeva zgodba je deloma povezana z njegovim statusom v vladi Marjana Šarca: na Mladiko, sedež slovenskega zunanjega ministrstva, je prišel vedriti, kot pravijo. Že na začetku je dal zaposlenim vedeti, naj ga po nepotrebnem ne vznemirjajo, saj se je na novo delovno mesto prišel odpočit po naporni premierski funkciji. Da bi zmanjšal pritisk nase, je v svoj ožji kabinet pripeljal toliko ljudi, kot jih ni še noben njegov predhodnik. Ekipo je namreč povečal za 40 %, tako da je bilo 1. marca v Cerarjevem kabinetu zaposlenih kar 10 javnih uslužbencev (za primerjavo: 1. marca 2018, torej pred enim letom, je bilo v ožjem kabinetu njegovega predhodnika Karla Erjavca zaposlenih šest ljudi). 

 

Deseterica zaposlenih v ožjem kabinetu ministra pomeni več ljudi, kot jih je imel pri sebi denimo Dimitrij Rupel v času  predsedovanja Evropski uniji. Miro Cerar je tako v svoj kabinet pripeljal Stojana Pelka (novi vodja kabineta, potem ko je dal prejšnji, Gregor Krajc, na začetku leta precej nepričakovano odpoved in odšel v gospodarstvo), Roberta Krmelja, Tadejo Forštner Perklič, Špelo Lajmiš, Miriam Tereso Možgan, Tineta Rusa, Klemna Babnika, Mojco Čukajne, Nejca Šporina in Ano Barbaro Štrukelj. Vsa ta ekipa skrbi za to, da bi minister za zunanje zadeve lahko kvalitetno opravljal svoje delo. V ožji kabinet ne sodita oba Cerarjeva državna sekretarja, Dobran (Pentovski) Božič in Simona Leskovar. Prvi je bil nekoč načelnik generalštaba Slovenske vojska in potem direktor vladnega Urada za varovanje tajnih podatkov, ko je bil Cerar premier. Zanimivo je tudi to, da je bila Mateja Božič, žena Dobrana Božiča, tradicionalno blizu SDS (v času Janševe vlade je postala članica uprave Kapitalske družbe, članica nadzornega sveta Petrola, članica uprave Telekoma itd.).

 

 

Zunanje ministrstvo vodita Dobran in Simona

 

Državna sekretarka Leskovarjeva je javnosti manj znana, v Mladiki je zaposlena že dve desetletji in je bila pred tem veleposlanica na Japonskem. Zlobni jeziki pravijo, da je nekoliko pomlajena kopija bivše Cerarjeve partnerke Vesne Arnšek. Oba državna sekretarja sta zaradi Cerarjeve pogoste odsotnosti postala ključna protagonista zunanjega ministrstva, kar se negativno pozna tako glede vzdušja kot glede dela na ministrstvu. Kljub temu da je bil Miro Cerar od začetka leta po uradnih podatkih z dela odsoten le štiri dni (razlogi za to so to varovani osebni podatki), ga po naših informacijah na ministrstvu ni čutiti. Ko smo njegov kabinet povprašali, koliko ur dnevno je gospod Cerar v povprečju prisoten na ministrstvu v stavbi Mladike, so nam pojasnili, da "kot vsi drugi kolegi ministri in ministrice v vladi tudi zunanji minister opravlja svoje delo in naloge daleč čez običajen delovni čas: od zgodnjega jutra do poznega večera, na službenih poteh v tujini in prek številnih kanalov komuniciranja tudi v poznih urah in preko vikenda".

 

 

Cerarjeva državna sekretarka Simona Leskovar. (Foto: MZZ)

 

 

Naši viri z ministrstva ne glede na takšne in podobne pocukrane fraze opozarjajo, da je ključni problem Mladike pod Cerarjem pomanjkanje njegove avtoritete; ker v hiši ni čutiti šefa, so odnosi slabi, pravzaprav najslabši doslej, diplomatska mreža je prepuščena sama sebi, ne ve se, kdo je odgovoren za strateške odločitve ipd. Minister je celo napovedal, da ga letos ne bo na tradicionalnem posvetu slovenske diplomacije, kar bo zagotovo sprožilo še več negodovanja. Tako slabo, kot je danes na ministrstvu, nam je potarnala diplomatka, ki ni želela biti imenovana, ni bilo še nikoli. Dve leti pred predsedovanjem Evropski uniji se zdi vse skupaj kot slaba šala.

 

 

Se našemu predsedniku fučka?

 

A če pri Cerarjevih vladata apatija in kaos, je v predsedniški palači streljaj stran čutiti zadovoljstvo. Borut Pahor namreč nikoli ni skrival, da ga zunanja politika še kako mika, ustavne pristojnosti gor ali dol. In ker aktualnega premierja Šarca mednarodni odnosi ta hip prav nič ne zanimajo - zadnji dokaz njegove popolne nezainteresiranosti nad zunanjo politiko je tudi nonšalantna zavrnitev možnosti, da bi konec meseca nagovoril poslance Evropskega parlamenta -, v Mladiki pa kot rečeno pogrešajo aktivnega oziroma mentalno in fizično prisotnega ministra, je Pahor z veseljem pograbil priložnost, ki se mu je ponudila. Začel je aktivno posegati na področje zunanje politike, pri čemer ga dejstvo, da teče njegov zadnji predsedniški mandat, očitno motivira pri drzni hoji po robu njegovih ustavnih pooblastil. Kajti v zadnjem času je v funkciji predsednika republike večkrat sprejel zelo problematične odločitve, kar po mnenju poznavalcev razmer teoretično že pomeni prekoračitev z ustavo določenih pristojnosti.

 

Pri Pahorju so ta hip ključni trije svetovalci, Boštjan Žekš (78 let), France Arhar (70 let) in Ernest Petrič (82 let). Slednji je predsednikov svetovalec za zunanjo politiko (mimogrede, Pahor ima v kabinetu osem sodelavcev, kar je petina manj kot Cerar), ki funkcijo opravlja neprofesionalno. Pred kratkim so se pojavili očitki, da naj bi Petrič poskušal lobirati za svojo hčer Ano Polak Petrič, visoko predstavnico Republike Slovenije za nasledstvo, ki jo je zanimal veleposlaniški položaj v Tokiu. Pred podobnimi očitki se bo znašel predsednik Pahor v primeru svojega dolgoletnega svetovalca za zunanjo politiko Marka Makovca, ki ga po naših informacijah zanima veleposlaniški položaj v Zagrebu.

 

 

Lansko srečanje Treh morij v Bukarešti: Pahor pravi, da so Ljubljano predlagali drugi ...

 

 

Pol milijona evrov za Tri morja?

 

Ključni mednarodni dogodek, za katerega je "zaslužen" Pahor, bo letos četrto zasedanje Iniciative Tri morja (The Three Seas Initiative) v Ljubljani. Kljub temu, da je ideja za to po naših informacijah zrasla na predsednikovem zelniku, je uradno stališče Erjavčeve, da je Ljubljano formalno predlagal gostitelj lanskega zasedanja te pobude v Bukarešti, romunski predsednik Iohannis, s tem pa sta se strinjala tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović in poljski predsednik Andrzej Duda. Na naše izrecno vprašanje, če je predsednik Pahor za organizacijo tega vrha predhodno pridobil soglasje Vlade Republike Slovenije in se je pred tem posvetoval z vlado oziroma MZZ, smo iz Pahorjevega kabineta prejeli precej dolgovezen odgovor, v katerem so ponovili, da je bilo "predsedniku Pahorju ... formalno ponujeno gostiteljstvo na samem vrhu v Bukarešti".

 

Po naših informacijah to ne drži povsem - neformalna ponudba je prišla s strani našega predsednika, problema, ki se s tem v zvezi pojavljata, pa sta dva: eden je povsem formalistične (legalistične) narave, drugi pa - finančne. Predsednik Pahor ni kreator in izvajalec zunanje politike, prav tako pa nima dovolj velikega proračuna, da bi lahko pokril strošek srečanja Treh morij v Ljubljani, zato bo morala na pomoč priskočiti vlada z okoli 500.000 evri (kolikor naj bi stala organizacija dogodka).

 

Pri Pahorju so se pohvalili, da bodo v Ljubljano junija prišli predsedniki Poljske, Hrvaške, Bolgarije, Litve, Latvije, Romunije, Madžarske, Slovaške, Estonije, Češke, Avstrije in Nemčije, vabljena pa sta tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in "visoki predstavnik ZDA". Lani je v Romuniji sodeloval Rick Perry, državni sekretar za energijo, letos bi v Ljubljani radi videli ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea.

 

Pompeo naj bi načeloma lahko prišel v Slovenijo, če se do junija odnosi z Washingtonom ne bodo ponovno poslabšali.

 

 

Predsedniška suita v Kimberly hotelu (New York) stane razumnih 1500 dolarjev na noč.

 

 

Za konec pa še zgodba o Pahorjevem obisku New Yorka v prihodnjih dneh, ko se bo naš predsednik republike udeležil posebnega zasedanja OZN na temo klimatskih sprememb, kamor je Pahorja povabila Maria Fernanda Espinosa Garcés, predsedujoča Generalni skupščini OZN. Pahor naj bi v New Yorku ostal "predvidoma tri delovne dni", so sporočili iz njegovega urada, v okviru tega obiska bo imel nastop na osrednjem panelu, sodeloval pa bo tudi v delovnem omizju z avstrijskim predsednikom Van der Bellenom in predsedujočo OZN.

 

Smisel potovanja v New York, kjer naj bi Pahor "predvidoma opravil tudi nekaj bilateralnih srečanj" (doslej je potrjen le avstrijski predsednik, če odštejemo fototermin z generalnim sekretarjem OZN Antóniom Guterresom), je težko razvozljati. Srečanje vsekakor ne sodi med najpomembnejše "podnebne" sestanke, kakršne smo videli doslej. Zakaj torej tako dolgo bivanje, ki se utegne iz "predvidoma treh delovnih dni" hitro raztegniti na pet oziroma cel teden? To, da bo Pahor spal v hotelu Kimberly na Manhattnu, ki je bil od predlaganih ponudb najcenjši, ne spremeni dejstva, da mu kdo ne bo očital predsedniškega turizma ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
23
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.543
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.705
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.612
04/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.222
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.270
06/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.371
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.028
08/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 772
09/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 754
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.204