Razkrivamo

Diplomacija, da te kap! Kaos pri Cerarju, Pahorjev "tihi ustavni udar" in fotografiranje za pol milijona evrov

Medtem ko zunanji minister Miro Cerar vedri na Mladiki, kjer pogrešajo njegovo avtoriteto, predsednik republike Borut Pahor hodi po robu svojih z ustavo določenih pooblastil. Ker premierja Marjana Šarca zunanja politika ne zanima, Cerar pa ima ta trenutek druge probleme in se s svojo službo ne ukvarja prav dosti, je Pahor na nek način izkoristil priložnost in se potihem vzpostavil kot ključna figura slovenske zunanje politike, pa čeprav mu ustava tega privilegija ne daje. Zadnji primer njegove samozavesti je Pobuda Treh morij, katere srečanje bo junija gostila Slovenija - in to samo zato, da bi se predsednik lahko ponosno fotografiral s pomembnimi mednarodnimi politiki, po možnosti tudi z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom. Ljubljanski vrh nas bo sicer stal okoli 500.000 evrov.

27.03.2019 01:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Miro Cerar   Mladika   Dobran Božič   Simona Leskovar   kabinet   zunanje zadeve   Borut Pahor   Tri morja   Ljubljana   Mike Pompeo   Ernest Petrič   New York   OZN   Kimberly Hotel

Foto: Mediaspeed

Predsednik Pahor naj bi vrh Iniciative Treh morij v Ljubljani junija forsiral predvsem zato, ker si želi, da bi lahko gostil "visokega predstavnika ZDA", po možnosti zunanjega ministra Mikea Pompea.

Dva ključna igralca na področju zunanje politike, ki vsak na svoj način spodkopavata diplomacijo Republike Slovenije, sta Miro Cerar in Borut Pahor. Prvi v vlogi zunanjega ministra, drugi kot predsednik republike v drugem in poslednjem mandatu. Cerarjeva zgodba je deloma povezana z njegovim statusom v vladi Marjana Šarca: na Mladiko, sedež slovenskega zunanjega ministrstva, je prišel vedriti, kot pravijo. Že na začetku je dal zaposlenim vedeti, naj ga po nepotrebnem ne vznemirjajo, saj se je na novo delovno mesto prišel odpočit po naporni premierski funkciji. Da bi zmanjšal pritisk nase, je v svoj ožji kabinet pripeljal toliko ljudi, kot jih ni še noben njegov predhodnik. Ekipo je namreč povečal za 40 %, tako da je bilo 1. marca v Cerarjevem kabinetu zaposlenih kar 10 javnih uslužbencev (za primerjavo: 1. marca 2018, torej pred enim letom, je bilo v ožjem kabinetu njegovega predhodnika Karla Erjavca zaposlenih šest ljudi). 

 

Deseterica zaposlenih v ožjem kabinetu ministra pomeni več ljudi, kot jih je imel pri sebi denimo Dimitrij Rupel v času  predsedovanja Evropski uniji. Miro Cerar je tako v svoj kabinet pripeljal Stojana Pelka (novi vodja kabineta, potem ko je dal prejšnji, Gregor Krajc, na začetku leta precej nepričakovano odpoved in odšel v gospodarstvo), Roberta Krmelja, Tadejo Forštner Perklič, Špelo Lajmiš, Miriam Tereso Možgan, Tineta Rusa, Klemna Babnika, Mojco Čukajne, Nejca Šporina in Ano Barbaro Štrukelj. Vsa ta ekipa skrbi za to, da bi minister za zunanje zadeve lahko kvalitetno opravljal svoje delo. V ožji kabinet ne sodita oba Cerarjeva državna sekretarja, Dobran (Pentovski) Božič in Simona Leskovar. Prvi je bil nekoč načelnik generalštaba Slovenske vojska in potem direktor vladnega Urada za varovanje tajnih podatkov, ko je bil Cerar premier. Zanimivo je tudi to, da je bila Mateja Božič, žena Dobrana Božiča, tradicionalno blizu SDS (v času Janševe vlade je postala članica uprave Kapitalske družbe, članica nadzornega sveta Petrola, članica uprave Telekoma itd.).

 

 

Zunanje ministrstvo vodita Dobran in Simona

 

Državna sekretarka Leskovarjeva je javnosti manj znana, v Mladiki je zaposlena že dve desetletji in je bila pred tem veleposlanica na Japonskem. Zlobni jeziki pravijo, da je nekoliko pomlajena kopija bivše Cerarjeve partnerke Vesne Arnšek. Oba državna sekretarja sta zaradi Cerarjeve pogoste odsotnosti postala ključna protagonista zunanjega ministrstva, kar se negativno pozna tako glede vzdušja kot glede dela na ministrstvu. Kljub temu da je bil Miro Cerar od začetka leta po uradnih podatkih z dela odsoten le štiri dni (razlogi za to so to varovani osebni podatki), ga po naših informacijah na ministrstvu ni čutiti. Ko smo njegov kabinet povprašali, koliko ur dnevno je gospod Cerar v povprečju prisoten na ministrstvu v stavbi Mladike, so nam pojasnili, da "kot vsi drugi kolegi ministri in ministrice v vladi tudi zunanji minister opravlja svoje delo in naloge daleč čez običajen delovni čas: od zgodnjega jutra do poznega večera, na službenih poteh v tujini in prek številnih kanalov komuniciranja tudi v poznih urah in preko vikenda".

 

 

Cerarjeva državna sekretarka Simona Leskovar. (Foto: MZZ)

 

 

Naši viri z ministrstva ne glede na takšne in podobne pocukrane fraze opozarjajo, da je ključni problem Mladike pod Cerarjem pomanjkanje njegove avtoritete; ker v hiši ni čutiti šefa, so odnosi slabi, pravzaprav najslabši doslej, diplomatska mreža je prepuščena sama sebi, ne ve se, kdo je odgovoren za strateške odločitve ipd. Minister je celo napovedal, da ga letos ne bo na tradicionalnem posvetu slovenske diplomacije, kar bo zagotovo sprožilo še več negodovanja. Tako slabo, kot je danes na ministrstvu, nam je potarnala diplomatka, ki ni želela biti imenovana, ni bilo še nikoli. Dve leti pred predsedovanjem Evropski uniji se zdi vse skupaj kot slaba šala.

 

 

Se našemu predsedniku fučka?

 

A če pri Cerarjevih vladata apatija in kaos, je v predsedniški palači streljaj stran čutiti zadovoljstvo. Borut Pahor namreč nikoli ni skrival, da ga zunanja politika še kako mika, ustavne pristojnosti gor ali dol. In ker aktualnega premierja Šarca mednarodni odnosi ta hip prav nič ne zanimajo - zadnji dokaz njegove popolne nezainteresiranosti nad zunanjo politiko je tudi nonšalantna zavrnitev možnosti, da bi konec meseca nagovoril poslance Evropskega parlamenta -, v Mladiki pa kot rečeno pogrešajo aktivnega oziroma mentalno in fizično prisotnega ministra, je Pahor z veseljem pograbil priložnost, ki se mu je ponudila. Začel je aktivno posegati na področje zunanje politike, pri čemer ga dejstvo, da teče njegov zadnji predsedniški mandat, očitno motivira pri drzni hoji po robu njegovih ustavnih pooblastil. Kajti v zadnjem času je v funkciji predsednika republike večkrat sprejel zelo problematične odločitve, kar po mnenju poznavalcev razmer teoretično že pomeni prekoračitev z ustavo določenih pristojnosti.

 

Pri Pahorju so ta hip ključni trije svetovalci, Boštjan Žekš (78 let), France Arhar (70 let) in Ernest Petrič (82 let). Slednji je predsednikov svetovalec za zunanjo politiko (mimogrede, Pahor ima v kabinetu osem sodelavcev, kar je petina manj kot Cerar), ki funkcijo opravlja neprofesionalno. Pred kratkim so se pojavili očitki, da naj bi Petrič poskušal lobirati za svojo hčer Ano Polak Petrič, visoko predstavnico Republike Slovenije za nasledstvo, ki jo je zanimal veleposlaniški položaj v Tokiu. Pred podobnimi očitki se bo znašel predsednik Pahor v primeru svojega dolgoletnega svetovalca za zunanjo politiko Marka Makovca, ki ga po naših informacijah zanima veleposlaniški položaj v Zagrebu.

 

 

Lansko srečanje Treh morij v Bukarešti: Pahor pravi, da so Ljubljano predlagali drugi ...

 

 

Pol milijona evrov za Tri morja?

 

Ključni mednarodni dogodek, za katerega je "zaslužen" Pahor, bo letos četrto zasedanje Iniciative Tri morja (The Three Seas Initiative) v Ljubljani. Kljub temu, da je ideja za to po naših informacijah zrasla na predsednikovem zelniku, je uradno stališče Erjavčeve, da je Ljubljano formalno predlagal gostitelj lanskega zasedanja te pobude v Bukarešti, romunski predsednik Iohannis, s tem pa sta se strinjala tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović in poljski predsednik Andrzej Duda. Na naše izrecno vprašanje, če je predsednik Pahor za organizacijo tega vrha predhodno pridobil soglasje Vlade Republike Slovenije in se je pred tem posvetoval z vlado oziroma MZZ, smo iz Pahorjevega kabineta prejeli precej dolgovezen odgovor, v katerem so ponovili, da je bilo "predsedniku Pahorju ... formalno ponujeno gostiteljstvo na samem vrhu v Bukarešti".

 

Po naših informacijah to ne drži povsem - neformalna ponudba je prišla s strani našega predsednika, problema, ki se s tem v zvezi pojavljata, pa sta dva: eden je povsem formalistične (legalistične) narave, drugi pa - finančne. Predsednik Pahor ni kreator in izvajalec zunanje politike, prav tako pa nima dovolj velikega proračuna, da bi lahko pokril strošek srečanja Treh morij v Ljubljani, zato bo morala na pomoč priskočiti vlada z okoli 500.000 evri (kolikor naj bi stala organizacija dogodka).

 

Pri Pahorju so se pohvalili, da bodo v Ljubljano junija prišli predsedniki Poljske, Hrvaške, Bolgarije, Litve, Latvije, Romunije, Madžarske, Slovaške, Estonije, Češke, Avstrije in Nemčije, vabljena pa sta tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in "visoki predstavnik ZDA". Lani je v Romuniji sodeloval Rick Perry, državni sekretar za energijo, letos bi v Ljubljani radi videli ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea.

 

Pompeo naj bi načeloma lahko prišel v Slovenijo, če se do junija odnosi z Washingtonom ne bodo ponovno poslabšali.

 

 

Predsedniška suita v Kimberly hotelu (New York) stane razumnih 1500 dolarjev na noč.

 

 

Za konec pa še zgodba o Pahorjevem obisku New Yorka v prihodnjih dneh, ko se bo naš predsednik republike udeležil posebnega zasedanja OZN na temo klimatskih sprememb, kamor je Pahorja povabila Maria Fernanda Espinosa Garcés, predsedujoča Generalni skupščini OZN. Pahor naj bi v New Yorku ostal "predvidoma tri delovne dni", so sporočili iz njegovega urada, v okviru tega obiska bo imel nastop na osrednjem panelu, sodeloval pa bo tudi v delovnem omizju z avstrijskim predsednikom Van der Bellenom in predsedujočo OZN.

 

Smisel potovanja v New York, kjer naj bi Pahor "predvidoma opravil tudi nekaj bilateralnih srečanj" (doslej je potrjen le avstrijski predsednik, če odštejemo fototermin z generalnim sekretarjem OZN Antóniom Guterresom), je težko razvozljati. Srečanje vsekakor ne sodi med najpomembnejše "podnebne" sestanke, kakršne smo videli doslej. Zakaj torej tako dolgo bivanje, ki se utegne iz "predvidoma treh delovnih dni" hitro raztegniti na pet oziroma cel teden? To, da bo Pahor spal v hotelu Kimberly na Manhattnu, ki je bil od predlaganih ponudb najcenjši, ne spremeni dejstva, da mu kdo ne bo očital predsedniškega turizma ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
1
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
8
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.792
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.944
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.354
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.989
05/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.292
06/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.909
07/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.054
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.202
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.034
10/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 656