Razkrivamo

Diplomacija, da te kap! Kaos pri Cerarju, Pahorjev "tihi ustavni udar" in fotografiranje za pol milijona evrov

Medtem ko zunanji minister Miro Cerar vedri na Mladiki, kjer pogrešajo njegovo avtoriteto, predsednik republike Borut Pahor hodi po robu svojih z ustavo določenih pooblastil. Ker premierja Marjana Šarca zunanja politika ne zanima, Cerar pa ima ta trenutek druge probleme in se s svojo službo ne ukvarja prav dosti, je Pahor na nek način izkoristil priložnost in se potihem vzpostavil kot ključna figura slovenske zunanje politike, pa čeprav mu ustava tega privilegija ne daje. Zadnji primer njegove samozavesti je Pobuda Treh morij, katere srečanje bo junija gostila Slovenija - in to samo zato, da bi se predsednik lahko ponosno fotografiral s pomembnimi mednarodnimi politiki, po možnosti tudi z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom. Ljubljanski vrh nas bo sicer stal okoli 500.000 evrov.

27.03.2019 01:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Miro Cerar   Mladika   Dobran Božič   Simona Leskovar   kabinet   zunanje zadeve   Borut Pahor   Tri morja   Ljubljana   Mike Pompeo   Ernest Petrič   New York   OZN   Kimberly Hotel

Foto: Mediaspeed

Predsednik Pahor naj bi vrh Iniciative Treh morij v Ljubljani junija forsiral predvsem zato, ker si želi, da bi lahko gostil "visokega predstavnika ZDA", po možnosti zunanjega ministra Mikea Pompea.

Dva ključna igralca na področju zunanje politike, ki vsak na svoj način spodkopavata diplomacijo Republike Slovenije, sta Miro Cerar in Borut Pahor. Prvi v vlogi zunanjega ministra, drugi kot predsednik republike v drugem in poslednjem mandatu. Cerarjeva zgodba je deloma povezana z njegovim statusom v vladi Marjana Šarca: na Mladiko, sedež slovenskega zunanjega ministrstva, je prišel vedriti, kot pravijo. Že na začetku je dal zaposlenim vedeti, naj ga po nepotrebnem ne vznemirjajo, saj se je na novo delovno mesto prišel odpočit po naporni premierski funkciji. Da bi zmanjšal pritisk nase, je v svoj ožji kabinet pripeljal toliko ljudi, kot jih ni še noben njegov predhodnik. Ekipo je namreč povečal za 40 %, tako da je bilo 1. marca v Cerarjevem kabinetu zaposlenih kar 10 javnih uslužbencev (za primerjavo: 1. marca 2018, torej pred enim letom, je bilo v ožjem kabinetu njegovega predhodnika Karla Erjavca zaposlenih šest ljudi). 

 

Deseterica zaposlenih v ožjem kabinetu ministra pomeni več ljudi, kot jih je imel pri sebi denimo Dimitrij Rupel v času  predsedovanja Evropski uniji. Miro Cerar je tako v svoj kabinet pripeljal Stojana Pelka (novi vodja kabineta, potem ko je dal prejšnji, Gregor Krajc, na začetku leta precej nepričakovano odpoved in odšel v gospodarstvo), Roberta Krmelja, Tadejo Forštner Perklič, Špelo Lajmiš, Miriam Tereso Možgan, Tineta Rusa, Klemna Babnika, Mojco Čukajne, Nejca Šporina in Ano Barbaro Štrukelj. Vsa ta ekipa skrbi za to, da bi minister za zunanje zadeve lahko kvalitetno opravljal svoje delo. V ožji kabinet ne sodita oba Cerarjeva državna sekretarja, Dobran (Pentovski) Božič in Simona Leskovar. Prvi je bil nekoč načelnik generalštaba Slovenske vojska in potem direktor vladnega Urada za varovanje tajnih podatkov, ko je bil Cerar premier. Zanimivo je tudi to, da je bila Mateja Božič, žena Dobrana Božiča, tradicionalno blizu SDS (v času Janševe vlade je postala članica uprave Kapitalske družbe, članica nadzornega sveta Petrola, članica uprave Telekoma itd.).

 

 

Zunanje ministrstvo vodita Dobran in Simona

 

Državna sekretarka Leskovarjeva je javnosti manj znana, v Mladiki je zaposlena že dve desetletji in je bila pred tem veleposlanica na Japonskem. Zlobni jeziki pravijo, da je nekoliko pomlajena kopija bivše Cerarjeve partnerke Vesne Arnšek. Oba državna sekretarja sta zaradi Cerarjeve pogoste odsotnosti postala ključna protagonista zunanjega ministrstva, kar se negativno pozna tako glede vzdušja kot glede dela na ministrstvu. Kljub temu da je bil Miro Cerar od začetka leta po uradnih podatkih z dela odsoten le štiri dni (razlogi za to so to varovani osebni podatki), ga po naših informacijah na ministrstvu ni čutiti. Ko smo njegov kabinet povprašali, koliko ur dnevno je gospod Cerar v povprečju prisoten na ministrstvu v stavbi Mladike, so nam pojasnili, da "kot vsi drugi kolegi ministri in ministrice v vladi tudi zunanji minister opravlja svoje delo in naloge daleč čez običajen delovni čas: od zgodnjega jutra do poznega večera, na službenih poteh v tujini in prek številnih kanalov komuniciranja tudi v poznih urah in preko vikenda".

 

 

Cerarjeva državna sekretarka Simona Leskovar. (Foto: MZZ)

 

 

Naši viri z ministrstva ne glede na takšne in podobne pocukrane fraze opozarjajo, da je ključni problem Mladike pod Cerarjem pomanjkanje njegove avtoritete; ker v hiši ni čutiti šefa, so odnosi slabi, pravzaprav najslabši doslej, diplomatska mreža je prepuščena sama sebi, ne ve se, kdo je odgovoren za strateške odločitve ipd. Minister je celo napovedal, da ga letos ne bo na tradicionalnem posvetu slovenske diplomacije, kar bo zagotovo sprožilo še več negodovanja. Tako slabo, kot je danes na ministrstvu, nam je potarnala diplomatka, ki ni želela biti imenovana, ni bilo še nikoli. Dve leti pred predsedovanjem Evropski uniji se zdi vse skupaj kot slaba šala.

 

 

Se našemu predsedniku fučka?

 

A če pri Cerarjevih vladata apatija in kaos, je v predsedniški palači streljaj stran čutiti zadovoljstvo. Borut Pahor namreč nikoli ni skrival, da ga zunanja politika še kako mika, ustavne pristojnosti gor ali dol. In ker aktualnega premierja Šarca mednarodni odnosi ta hip prav nič ne zanimajo - zadnji dokaz njegove popolne nezainteresiranosti nad zunanjo politiko je tudi nonšalantna zavrnitev možnosti, da bi konec meseca nagovoril poslance Evropskega parlamenta -, v Mladiki pa kot rečeno pogrešajo aktivnega oziroma mentalno in fizično prisotnega ministra, je Pahor z veseljem pograbil priložnost, ki se mu je ponudila. Začel je aktivno posegati na področje zunanje politike, pri čemer ga dejstvo, da teče njegov zadnji predsedniški mandat, očitno motivira pri drzni hoji po robu njegovih ustavnih pooblastil. Kajti v zadnjem času je v funkciji predsednika republike večkrat sprejel zelo problematične odločitve, kar po mnenju poznavalcev razmer teoretično že pomeni prekoračitev z ustavo določenih pristojnosti.

 

Pri Pahorju so ta hip ključni trije svetovalci, Boštjan Žekš (78 let), France Arhar (70 let) in Ernest Petrič (82 let). Slednji je predsednikov svetovalec za zunanjo politiko (mimogrede, Pahor ima v kabinetu osem sodelavcev, kar je petina manj kot Cerar), ki funkcijo opravlja neprofesionalno. Pred kratkim so se pojavili očitki, da naj bi Petrič poskušal lobirati za svojo hčer Ano Polak Petrič, visoko predstavnico Republike Slovenije za nasledstvo, ki jo je zanimal veleposlaniški položaj v Tokiu. Pred podobnimi očitki se bo znašel predsednik Pahor v primeru svojega dolgoletnega svetovalca za zunanjo politiko Marka Makovca, ki ga po naših informacijah zanima veleposlaniški položaj v Zagrebu.

 

 

Lansko srečanje Treh morij v Bukarešti: Pahor pravi, da so Ljubljano predlagali drugi ...

 

 

Pol milijona evrov za Tri morja?

 

Ključni mednarodni dogodek, za katerega je "zaslužen" Pahor, bo letos četrto zasedanje Iniciative Tri morja (The Three Seas Initiative) v Ljubljani. Kljub temu, da je ideja za to po naših informacijah zrasla na predsednikovem zelniku, je uradno stališče Erjavčeve, da je Ljubljano formalno predlagal gostitelj lanskega zasedanja te pobude v Bukarešti, romunski predsednik Iohannis, s tem pa sta se strinjala tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović in poljski predsednik Andrzej Duda. Na naše izrecno vprašanje, če je predsednik Pahor za organizacijo tega vrha predhodno pridobil soglasje Vlade Republike Slovenije in se je pred tem posvetoval z vlado oziroma MZZ, smo iz Pahorjevega kabineta prejeli precej dolgovezen odgovor, v katerem so ponovili, da je bilo "predsedniku Pahorju ... formalno ponujeno gostiteljstvo na samem vrhu v Bukarešti".

 

Po naših informacijah to ne drži povsem - neformalna ponudba je prišla s strani našega predsednika, problema, ki se s tem v zvezi pojavljata, pa sta dva: eden je povsem formalistične (legalistične) narave, drugi pa - finančne. Predsednik Pahor ni kreator in izvajalec zunanje politike, prav tako pa nima dovolj velikega proračuna, da bi lahko pokril strošek srečanja Treh morij v Ljubljani, zato bo morala na pomoč priskočiti vlada z okoli 500.000 evri (kolikor naj bi stala organizacija dogodka).

 

Pri Pahorju so se pohvalili, da bodo v Ljubljano junija prišli predsedniki Poljske, Hrvaške, Bolgarije, Litve, Latvije, Romunije, Madžarske, Slovaške, Estonije, Češke, Avstrije in Nemčije, vabljena pa sta tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in "visoki predstavnik ZDA". Lani je v Romuniji sodeloval Rick Perry, državni sekretar za energijo, letos bi v Ljubljani radi videli ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea.

 

Pompeo naj bi načeloma lahko prišel v Slovenijo, če se do junija odnosi z Washingtonom ne bodo ponovno poslabšali.

 

 

Predsedniška suita v Kimberly hotelu (New York) stane razumnih 1500 dolarjev na noč.

 

 

Za konec pa še zgodba o Pahorjevem obisku New Yorka v prihodnjih dneh, ko se bo naš predsednik republike udeležil posebnega zasedanja OZN na temo klimatskih sprememb, kamor je Pahorja povabila Maria Fernanda Espinosa Garcés, predsedujoča Generalni skupščini OZN. Pahor naj bi v New Yorku ostal "predvidoma tri delovne dni", so sporočili iz njegovega urada, v okviru tega obiska bo imel nastop na osrednjem panelu, sodeloval pa bo tudi v delovnem omizju z avstrijskim predsednikom Van der Bellenom in predsedujočo OZN.

 

Smisel potovanja v New York, kjer naj bi Pahor "predvidoma opravil tudi nekaj bilateralnih srečanj" (doslej je potrjen le avstrijski predsednik, če odštejemo fototermin z generalnim sekretarjem OZN Antóniom Guterresom), je težko razvozljati. Srečanje vsekakor ne sodi med najpomembnejše "podnebne" sestanke, kakršne smo videli doslej. Zakaj torej tako dolgo bivanje, ki se utegne iz "predvidoma treh delovnih dni" hitro raztegniti na pet oziroma cel teden? To, da bo Pahor spal v hotelu Kimberly na Manhattnu, ki je bil od predlaganih ponudb najcenjši, ne spremeni dejstva, da mu kdo ne bo očital predsedniškega turizma ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.484
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.880
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.950
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.024
05/
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
Miha Burger
Ogledov: 1.471
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.487
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.550
08/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.206
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.153
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.200