Komentar

O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)

Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno - bojevali zoper razredno diskriminacijo, ki jo je treba razumeti v kontekstu Đilasove knjige Novi razred. Đilas razloži, da so komunisti ustanovili novi razred, medtem ko v demokratičnih družbah - ravno obratno - družbeni razredi ustanavljajo stranke, ki jih predstavljajo. Komunisti so v resnici preganjali člane vseh razredov, ki jih niso sami ustanovili.

27.03.2019 23:46
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Kocbek   Jordan Peterson   meritokracija   komunisti   Milovan Đilas   Sovjetska zveza   SFRJ   Slovenija   EU   Berlinski zid   agitprop

Danes se strankarski pluralizem spreminja nazaj v strankarski monizem. To sicer še ni diktatura, saj oblast dopušča opozicijo, ki je ne upošteva.

1. Leta izključevanja (1971-1980). Med služenjem vojaškega roka so me 29. novembra 1973, na dan, ki je bil takrat jugoslovanski državni praznik, kar je dogodku dalo posebej dramatičen značaj, izključili iz Zveze komunistov. Tej izključitvi, ki je bila posledica mojih opazk na račun jugoslovanskega sistema in njegove "ljudske armade", so sledile težave v službi, pri ljubljanskem priznanju ameriškega doktorata in - razumljivo - pri objavi romana Hi kvadrat, v katerem sem popisoval vojaško življenje. Roman je po zaslugi prijateljev pri tedanji Mladinski knjigi vendarle izšel, doktorat so mi z zamudo priznali, predavati na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo pa nisem smel, zato sem predaval v Ameriki. To so bili časi splošnega izključevanja, saj je Tito leta 1971 pregnal hrvaško, leto potem pa slovensko in srbsko reformistično vodstvo, na moji fakulteti pa je izključevanje trajalo do leta 1975, ko so štirim profesorjem prepovedali predavanja. Kot je znano, je tistega leta izbruhnil škandal zaradi Kocbekovega tržaškega intervjuja o povojnih pobojih, mednarodno ogrevanje pa je napovedala Helsinška sklepna listina Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki je obsodila izključevanje. Gordijski vozel komunističnega izključevanja so potem presekali Poljaki: leta 1978 novi papež Karol Józef Wojtyła, leta 1980 - istega leta, kot je prišlo do pobude za Novo revijo - pa sindikalni voditelj Lech Wałęsa. Da so bila sedemdeseta leta leta izključevanja, ne bi smeli pozabiti.

 

2. Prelomna leta in leta vključevanja (1987-2008). Začelo se je v kulturi, nadaljevalo z Majniško deklaracijo in padcem Berlinskega zidu (1989), Demos-om in jugoslovansko krizo, navsezadnje pa leta 1992 z vključitvijo Slovenije v mednarodno skupnost. Doba vključevanja je bila relativno dolga, končala pa se je z vključitvijo Slovenije v EU in NATO, natančneje, s predsedovanjem Evropski uniji leta 2008.

 

3. Nova doba izključevanja (2009-2019). Po koncu predsedovanja se je spet začela izključevalna politika. Nasledniki že nekoč propadle izključevalne politike (Zveza komunistov, Stranka demokratične prenove, Združena lista, Socialni demokrati) so leta 2008 Slovenijo (dobesedno, s predvolilnimi plakati) prebarvali v rdeče. Namesto konca hladne vojne so začeli propagirati začetek hladne vojne.

 

4. Diskriminacija. Izključevanje je druga beseda za selekcijo oz. diskriminacijo. Izključevanje je lahko naravno in bolj ali manj samodejno, povezano z dostopnostjo oz. pomanjkanjem ugodnih naravnih in življenjskih pogojev. Izbiramo, kar je varno, koristno, primerno ali ustrezno; izključujemo, kar je odveč, neprimerno, nevarno itn. Recimo, da gre za varno vožnjo ali plovbo, za umik pred neurjem, za nakupovanje v samopostrežbi, za izbiranje hrane v restavraciji … Lahko pa gre tudi (npr. v primeru migrantov) za "bolj zelene pašnike", za "boljše življenje", za "vključitev v boljšo družbo", za premoženje, družbeni ugled ali prestiž. O izbiranju in izključevanju odločajo občutek/instinkt, premislek in tehtanje različnih možnosti pa tudi nestrpnost, maščevalnost, hudobija, samovšečnost, predsodki, politični interesi.

 

5. Meritokracija. Moderne in demokratične družbe izbiranje in izključevanje urejajo po načelu enakopravnosti, predvsem pa glede na merljive dosežke. O tem je v dialogu z novinarko Špelo Kožar (za ljubljansko televizijo) decembra 2018 govoril Jordan Peterson. Novinarki, ki je zagovarjala enake plače za ženske in moške profesorje, je odgovoril, da je - ne glede na spol - treba upoštevati akademske dosežke, kot sta uspešno delo s študenti in število objavljenih člankov. V jugoslovanskih (socialističnih) časih je seveda - tudi na akademskem področju - prevladovala ideološka selekcija, torej diskriminacija na podlagi "družbenopolitične primernosti", tj. arbitrarnih odločitev partijskih in udbovskih funkcionarjev. Ta selekcija je praviloma izbirala tiste, ki so slabo predavali in niso objavljali člankov. Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno - bojevali zoper razredno diskriminacijo, ki jo je treba razumeti v kontekstu Đilasove knjige Novi razred. Đilas razloži, da so komunisti ustanovili novi razred, medtem ko v demokratičnih družbah - ravno obratno - družbeni razredi ustanavljajo stranke, ki jih predstavljajo. Komunisti so v resnici preganjali člane vseh razredov, ki jih niso sami ustanovili. V tej zvezi je zanimivo, da so se bojevali zoper rasno in npr. narodnostno izključevanje/diskriminacijo v Tretjem svetu.

 

6. Vključevanje in izključevanje v mednarodnih odnosih. Na področju mednarodnih odnosov so praktično vsi pojavi povezani z vključevanjem in izključevanjem. Pozitiven precedens je bil Dunajski kongres, ki kljub Napoleonovemu porazu ni izključil Francozov, negativen precedens pa je bila Versajska konferenca, ki je izključila Nemce in nekaj cesarstev. Zato je bila po II. svetovni vojni prva poteza zmagovalcev, da so se pobotali s poraženci in sklenili spravo med Nemci in Francozi pa med Američani in Japonci. Jugoslavija je po II. svetovni vojni doživljala dolgo obdobje izključevanja. Najprej so nas izključili Sovjeti, nato pa še Američani, da smo kot edina evropska država pristali v gibanju neuvrščenih, ki jih pravzaprav nista družili neuvrščenost ali nevtralnost, ampak vojaški udari, revolucionarna gibanja, in simpatije do Sovjetske zveze. Po koncu hladne vojne, po razpadu Jugoslavije in Sovjetske zveze je v Evropi prevladalo razpoloženje vključevanja. Vrednotna podlaga nove EU in novega Nata je bila sprava med Vzhodno in Zahodno Evropo, torej vključitev nekdanjih socialističnih držav v zahodne povezave. Zanimivost evropskega vključevanja je načelo enotnosti v različnosti oz. raznolikosti. Kot je razvidno iz brexita in iz kritik Poljske in Madžarske, sta izključitev iz EU in celo izstop iz EU težavni in tako rekoč nemogoči.

 

7. Evropska in slovenska kadrovska politika. Do neke mere sta si evropska in slovenska kadrovska politika podobni: kandidate za najpomembnejše položaje izbirajo v strankarskih kadrovskih komisijah. Za evropske položaje običajno ne tekmujejo prvovrstni, ampak bolj ali manj drugovrstni politiki, kajti prvovrstni politiki vedo, da je državna oblast pomembnejša od evropske, in zato ostajajo v svojih prestolnicah, v oddaljeni Bruselj pa pošiljajo namestnike, tudi tekmece. Med EU in Slovenijo je razlika v tem, da slovenske strankarske komisije (v skladu z ideološkimi predsodki, s prijateljskimi ali sorodniškimi povezavami) odločajo tudi o sodnikih, o t.i. srednjem kadru, npr. o direktorjih državnih ali javnih podjetij, o članih upravnih in nadzornih odborov in o drugih donosnih službah. V Bruslju (in v mnogih evroposkih državah) za takšne službe objavljajo razpise oz. t.i. konkurze, ki so pogosto zelo zahtevni. Med kandidati za evropske službe so zato bolj mikavni položaji, s katerimi razpolagajo države članice, ki že spet izbirajo po strankarskih (prijateljskih, sorodniških) merilih.  

 

8. Agitprop. Današnja politika (ne le v Sloveniji) temelji na medijskih sporočilih. V demokratičnih državah imajo zanje posebne zakone, ki - pri državnih oz. javnih medijih - predpisujejo enakopravno oz. sorazmerno zastopanje različnih političnih stališč, kar je urejeno tudi s pretehtanim izbiranjem urednikov in direktorjev. Med zasebnimi medijskimi hišami potekajo konkurenčni boji, ki so izenačeni približno enako, kot so izenačene stranke oz. korporacije. Tako praktično nobena stran ni brez medijskega zastopstva, posebej natančno pa je to odmerjeno pri državnih medijskih hišah. V Sloveniji se zadnja leta, po zadnjih volitvah pa še posebej intenzivno uveljavljajo uredništva, oddaje, uredniki in voditelji, ki so povsem pristranski. Levičarske stranke so v prednosti že dolga leta, v zadnjem času pa na nacionalni TV prevladujejo oddaje, na katere so abonirani priznani predstavniki/predstavnice levičarskih strank. Po svojem okusu ne vabijo le gostov, ampak postavljajo stalna pogovorna omizja, kjer prevladujejo člani levosredinskih strank in ustanov, ki so bile ustanovljene na prej opisane pristranske načine.

 

9. Stranke in volitve. Središče in vozlišče omenjenega dogajanja so seveda stranke, ki imajo različna imena, vendar so si med seboj podobne in igrajo z volivci nekakšno zagonetno igro vključevanja in izključevanja. Nekoč smo (resda manj številno) družbo takšnih strank imenovali Stranka samoupravega socializma, pred osamosvojitvijo pa je na podlagi zgodovinske Dolomitske izjave (1943) različne levičarske skupine predstavljala Socialističnega zveza delovnega ljudstva. Volivci lahko ugibajo, kdo vodi določeno stranko iz ozadja, vendar jim vse do razpleta (ki spominja na nekoliko razvlečeno detektivko) ni jasno, da so nekatere stranke povezane in praktično nerazdružljive. Njihova politika se je z vso razločnostjo pokazala na lanskih volitvah, saj so vse po vrsti izjavljale, da je izključeno edinole sodelovanje s Slovensko demokratsko stranko, ki jo vodi Janez Janša.

 

10. Nekoč in danes. V nekdanji Jugoslaviji so strankarski pluralizem nadomestili z nacionalnim oz. republiškim pluralizmom. V samostojni Sloveniji smo nacionalni pluralizem nadomestili s strankarskim pluralizmom. Danes se strankarski pluralizem spreminja (kot bi to leta 1983 povedala Čavoški in Koštunica) nazaj v strankarski monizem. To sicer še ni diktatura, saj oblast dopušča opozicijo, ki je ne upošteva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
9
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.159
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.184
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.082
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.060
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.487
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.325
07/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.472
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.087
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.600
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 536