Komentar

O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)

Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno - bojevali zoper razredno diskriminacijo, ki jo je treba razumeti v kontekstu Đilasove knjige Novi razred. Đilas razloži, da so komunisti ustanovili novi razred, medtem ko v demokratičnih družbah - ravno obratno - družbeni razredi ustanavljajo stranke, ki jih predstavljajo. Komunisti so v resnici preganjali člane vseh razredov, ki jih niso sami ustanovili.

27.03.2019 23:46
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Kocbek   Jordan Peterson   meritokracija   komunisti   Milovan Đilas   Sovjetska zveza   SFRJ   Slovenija   EU   Berlinski zid   agitprop

Danes se strankarski pluralizem spreminja nazaj v strankarski monizem. To sicer še ni diktatura, saj oblast dopušča opozicijo, ki je ne upošteva.

1. Leta izključevanja (1971-1980). Med služenjem vojaškega roka so me 29. novembra 1973, na dan, ki je bil takrat jugoslovanski državni praznik, kar je dogodku dalo posebej dramatičen značaj, izključili iz Zveze komunistov. Tej izključitvi, ki je bila posledica mojih opazk na račun jugoslovanskega sistema in njegove "ljudske armade", so sledile težave v službi, pri ljubljanskem priznanju ameriškega doktorata in - razumljivo - pri objavi romana Hi kvadrat, v katerem sem popisoval vojaško življenje. Roman je po zaslugi prijateljev pri tedanji Mladinski knjigi vendarle izšel, doktorat so mi z zamudo priznali, predavati na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo pa nisem smel, zato sem predaval v Ameriki. To so bili časi splošnega izključevanja, saj je Tito leta 1971 pregnal hrvaško, leto potem pa slovensko in srbsko reformistično vodstvo, na moji fakulteti pa je izključevanje trajalo do leta 1975, ko so štirim profesorjem prepovedali predavanja. Kot je znano, je tistega leta izbruhnil škandal zaradi Kocbekovega tržaškega intervjuja o povojnih pobojih, mednarodno ogrevanje pa je napovedala Helsinška sklepna listina Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki je obsodila izključevanje. Gordijski vozel komunističnega izključevanja so potem presekali Poljaki: leta 1978 novi papež Karol Józef Wojtyła, leta 1980 - istega leta, kot je prišlo do pobude za Novo revijo - pa sindikalni voditelj Lech Wałęsa. Da so bila sedemdeseta leta leta izključevanja, ne bi smeli pozabiti.

 

2. Prelomna leta in leta vključevanja (1987-2008). Začelo se je v kulturi, nadaljevalo z Majniško deklaracijo in padcem Berlinskega zidu (1989), Demos-om in jugoslovansko krizo, navsezadnje pa leta 1992 z vključitvijo Slovenije v mednarodno skupnost. Doba vključevanja je bila relativno dolga, končala pa se je z vključitvijo Slovenije v EU in NATO, natančneje, s predsedovanjem Evropski uniji leta 2008.

 

3. Nova doba izključevanja (2009-2019). Po koncu predsedovanja se je spet začela izključevalna politika. Nasledniki že nekoč propadle izključevalne politike (Zveza komunistov, Stranka demokratične prenove, Združena lista, Socialni demokrati) so leta 2008 Slovenijo (dobesedno, s predvolilnimi plakati) prebarvali v rdeče. Namesto konca hladne vojne so začeli propagirati začetek hladne vojne.

 

4. Diskriminacija. Izključevanje je druga beseda za selekcijo oz. diskriminacijo. Izključevanje je lahko naravno in bolj ali manj samodejno, povezano z dostopnostjo oz. pomanjkanjem ugodnih naravnih in življenjskih pogojev. Izbiramo, kar je varno, koristno, primerno ali ustrezno; izključujemo, kar je odveč, neprimerno, nevarno itn. Recimo, da gre za varno vožnjo ali plovbo, za umik pred neurjem, za nakupovanje v samopostrežbi, za izbiranje hrane v restavraciji … Lahko pa gre tudi (npr. v primeru migrantov) za "bolj zelene pašnike", za "boljše življenje", za "vključitev v boljšo družbo", za premoženje, družbeni ugled ali prestiž. O izbiranju in izključevanju odločajo občutek/instinkt, premislek in tehtanje različnih možnosti pa tudi nestrpnost, maščevalnost, hudobija, samovšečnost, predsodki, politični interesi.

 

5. Meritokracija. Moderne in demokratične družbe izbiranje in izključevanje urejajo po načelu enakopravnosti, predvsem pa glede na merljive dosežke. O tem je v dialogu z novinarko Špelo Kožar (za ljubljansko televizijo) decembra 2018 govoril Jordan Peterson. Novinarki, ki je zagovarjala enake plače za ženske in moške profesorje, je odgovoril, da je - ne glede na spol - treba upoštevati akademske dosežke, kot sta uspešno delo s študenti in število objavljenih člankov. V jugoslovanskih (socialističnih) časih je seveda - tudi na akademskem področju - prevladovala ideološka selekcija, torej diskriminacija na podlagi "družbenopolitične primernosti", tj. arbitrarnih odločitev partijskih in udbovskih funkcionarjev. Ta selekcija je praviloma izbirala tiste, ki so slabo predavali in niso objavljali člankov. Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno - bojevali zoper razredno diskriminacijo, ki jo je treba razumeti v kontekstu Đilasove knjige Novi razred. Đilas razloži, da so komunisti ustanovili novi razred, medtem ko v demokratičnih družbah - ravno obratno - družbeni razredi ustanavljajo stranke, ki jih predstavljajo. Komunisti so v resnici preganjali člane vseh razredov, ki jih niso sami ustanovili. V tej zvezi je zanimivo, da so se bojevali zoper rasno in npr. narodnostno izključevanje/diskriminacijo v Tretjem svetu.

 

6. Vključevanje in izključevanje v mednarodnih odnosih. Na področju mednarodnih odnosov so praktično vsi pojavi povezani z vključevanjem in izključevanjem. Pozitiven precedens je bil Dunajski kongres, ki kljub Napoleonovemu porazu ni izključil Francozov, negativen precedens pa je bila Versajska konferenca, ki je izključila Nemce in nekaj cesarstev. Zato je bila po II. svetovni vojni prva poteza zmagovalcev, da so se pobotali s poraženci in sklenili spravo med Nemci in Francozi pa med Američani in Japonci. Jugoslavija je po II. svetovni vojni doživljala dolgo obdobje izključevanja. Najprej so nas izključili Sovjeti, nato pa še Američani, da smo kot edina evropska država pristali v gibanju neuvrščenih, ki jih pravzaprav nista družili neuvrščenost ali nevtralnost, ampak vojaški udari, revolucionarna gibanja, in simpatije do Sovjetske zveze. Po koncu hladne vojne, po razpadu Jugoslavije in Sovjetske zveze je v Evropi prevladalo razpoloženje vključevanja. Vrednotna podlaga nove EU in novega Nata je bila sprava med Vzhodno in Zahodno Evropo, torej vključitev nekdanjih socialističnih držav v zahodne povezave. Zanimivost evropskega vključevanja je načelo enotnosti v različnosti oz. raznolikosti. Kot je razvidno iz brexita in iz kritik Poljske in Madžarske, sta izključitev iz EU in celo izstop iz EU težavni in tako rekoč nemogoči.

 

7. Evropska in slovenska kadrovska politika. Do neke mere sta si evropska in slovenska kadrovska politika podobni: kandidate za najpomembnejše položaje izbirajo v strankarskih kadrovskih komisijah. Za evropske položaje običajno ne tekmujejo prvovrstni, ampak bolj ali manj drugovrstni politiki, kajti prvovrstni politiki vedo, da je državna oblast pomembnejša od evropske, in zato ostajajo v svojih prestolnicah, v oddaljeni Bruselj pa pošiljajo namestnike, tudi tekmece. Med EU in Slovenijo je razlika v tem, da slovenske strankarske komisije (v skladu z ideološkimi predsodki, s prijateljskimi ali sorodniškimi povezavami) odločajo tudi o sodnikih, o t.i. srednjem kadru, npr. o direktorjih državnih ali javnih podjetij, o članih upravnih in nadzornih odborov in o drugih donosnih službah. V Bruslju (in v mnogih evroposkih državah) za takšne službe objavljajo razpise oz. t.i. konkurze, ki so pogosto zelo zahtevni. Med kandidati za evropske službe so zato bolj mikavni položaji, s katerimi razpolagajo države članice, ki že spet izbirajo po strankarskih (prijateljskih, sorodniških) merilih.  

 

8. Agitprop. Današnja politika (ne le v Sloveniji) temelji na medijskih sporočilih. V demokratičnih državah imajo zanje posebne zakone, ki - pri državnih oz. javnih medijih - predpisujejo enakopravno oz. sorazmerno zastopanje različnih političnih stališč, kar je urejeno tudi s pretehtanim izbiranjem urednikov in direktorjev. Med zasebnimi medijskimi hišami potekajo konkurenčni boji, ki so izenačeni približno enako, kot so izenačene stranke oz. korporacije. Tako praktično nobena stran ni brez medijskega zastopstva, posebej natančno pa je to odmerjeno pri državnih medijskih hišah. V Sloveniji se zadnja leta, po zadnjih volitvah pa še posebej intenzivno uveljavljajo uredništva, oddaje, uredniki in voditelji, ki so povsem pristranski. Levičarske stranke so v prednosti že dolga leta, v zadnjem času pa na nacionalni TV prevladujejo oddaje, na katere so abonirani priznani predstavniki/predstavnice levičarskih strank. Po svojem okusu ne vabijo le gostov, ampak postavljajo stalna pogovorna omizja, kjer prevladujejo člani levosredinskih strank in ustanov, ki so bile ustanovljene na prej opisane pristranske načine.

 

9. Stranke in volitve. Središče in vozlišče omenjenega dogajanja so seveda stranke, ki imajo različna imena, vendar so si med seboj podobne in igrajo z volivci nekakšno zagonetno igro vključevanja in izključevanja. Nekoč smo (resda manj številno) družbo takšnih strank imenovali Stranka samoupravega socializma, pred osamosvojitvijo pa je na podlagi zgodovinske Dolomitske izjave (1943) različne levičarske skupine predstavljala Socialističnega zveza delovnega ljudstva. Volivci lahko ugibajo, kdo vodi določeno stranko iz ozadja, vendar jim vse do razpleta (ki spominja na nekoliko razvlečeno detektivko) ni jasno, da so nekatere stranke povezane in praktično nerazdružljive. Njihova politika se je z vso razločnostjo pokazala na lanskih volitvah, saj so vse po vrsti izjavljale, da je izključeno edinole sodelovanje s Slovensko demokratsko stranko, ki jo vodi Janez Janša.

 

10. Nekoč in danes. V nekdanji Jugoslaviji so strankarski pluralizem nadomestili z nacionalnim oz. republiškim pluralizmom. V samostojni Sloveniji smo nacionalni pluralizem nadomestili s strankarskim pluralizmom. Danes se strankarski pluralizem spreminja (kot bi to leta 1983 povedala Čavoški in Koštunica) nazaj v strankarski monizem. To sicer še ni diktatura, saj oblast dopušča opozicijo, ki je ne upošteva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
27
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.822
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.764
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.606
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.823
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.751
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.197
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.687
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.827
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.154
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.504