Komentar

O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)

Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno - bojevali zoper razredno diskriminacijo, ki jo je treba razumeti v kontekstu Đilasove knjige Novi razred. Đilas razloži, da so komunisti ustanovili novi razred, medtem ko v demokratičnih družbah - ravno obratno - družbeni razredi ustanavljajo stranke, ki jih predstavljajo. Komunisti so v resnici preganjali člane vseh razredov, ki jih niso sami ustanovili.

27.03.2019 23:46
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Kocbek   Jordan Peterson   meritokracija   komunisti   Milovan Đilas   Sovjetska zveza   SFRJ   Slovenija   EU   Berlinski zid   agitprop

Danes se strankarski pluralizem spreminja nazaj v strankarski monizem. To sicer še ni diktatura, saj oblast dopušča opozicijo, ki je ne upošteva.

1. Leta izključevanja (1971-1980). Med služenjem vojaškega roka so me 29. novembra 1973, na dan, ki je bil takrat jugoslovanski državni praznik, kar je dogodku dalo posebej dramatičen značaj, izključili iz Zveze komunistov. Tej izključitvi, ki je bila posledica mojih opazk na račun jugoslovanskega sistema in njegove "ljudske armade", so sledile težave v službi, pri ljubljanskem priznanju ameriškega doktorata in - razumljivo - pri objavi romana Hi kvadrat, v katerem sem popisoval vojaško življenje. Roman je po zaslugi prijateljev pri tedanji Mladinski knjigi vendarle izšel, doktorat so mi z zamudo priznali, predavati na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo pa nisem smel, zato sem predaval v Ameriki. To so bili časi splošnega izključevanja, saj je Tito leta 1971 pregnal hrvaško, leto potem pa slovensko in srbsko reformistično vodstvo, na moji fakulteti pa je izključevanje trajalo do leta 1975, ko so štirim profesorjem prepovedali predavanja. Kot je znano, je tistega leta izbruhnil škandal zaradi Kocbekovega tržaškega intervjuja o povojnih pobojih, mednarodno ogrevanje pa je napovedala Helsinška sklepna listina Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki je obsodila izključevanje. Gordijski vozel komunističnega izključevanja so potem presekali Poljaki: leta 1978 novi papež Karol Józef Wojtyła, leta 1980 - istega leta, kot je prišlo do pobude za Novo revijo - pa sindikalni voditelj Lech Wałęsa. Da so bila sedemdeseta leta leta izključevanja, ne bi smeli pozabiti.

 

2. Prelomna leta in leta vključevanja (1987-2008). Začelo se je v kulturi, nadaljevalo z Majniško deklaracijo in padcem Berlinskega zidu (1989), Demos-om in jugoslovansko krizo, navsezadnje pa leta 1992 z vključitvijo Slovenije v mednarodno skupnost. Doba vključevanja je bila relativno dolga, končala pa se je z vključitvijo Slovenije v EU in NATO, natančneje, s predsedovanjem Evropski uniji leta 2008.

 

3. Nova doba izključevanja (2009-2019). Po koncu predsedovanja se je spet začela izključevalna politika. Nasledniki že nekoč propadle izključevalne politike (Zveza komunistov, Stranka demokratične prenove, Združena lista, Socialni demokrati) so leta 2008 Slovenijo (dobesedno, s predvolilnimi plakati) prebarvali v rdeče. Namesto konca hladne vojne so začeli propagirati začetek hladne vojne.

 

4. Diskriminacija. Izključevanje je druga beseda za selekcijo oz. diskriminacijo. Izključevanje je lahko naravno in bolj ali manj samodejno, povezano z dostopnostjo oz. pomanjkanjem ugodnih naravnih in življenjskih pogojev. Izbiramo, kar je varno, koristno, primerno ali ustrezno; izključujemo, kar je odveč, neprimerno, nevarno itn. Recimo, da gre za varno vožnjo ali plovbo, za umik pred neurjem, za nakupovanje v samopostrežbi, za izbiranje hrane v restavraciji … Lahko pa gre tudi (npr. v primeru migrantov) za "bolj zelene pašnike", za "boljše življenje", za "vključitev v boljšo družbo", za premoženje, družbeni ugled ali prestiž. O izbiranju in izključevanju odločajo občutek/instinkt, premislek in tehtanje različnih možnosti pa tudi nestrpnost, maščevalnost, hudobija, samovšečnost, predsodki, politični interesi.

 

5. Meritokracija. Moderne in demokratične družbe izbiranje in izključevanje urejajo po načelu enakopravnosti, predvsem pa glede na merljive dosežke. O tem je v dialogu z novinarko Špelo Kožar (za ljubljansko televizijo) decembra 2018 govoril Jordan Peterson. Novinarki, ki je zagovarjala enake plače za ženske in moške profesorje, je odgovoril, da je - ne glede na spol - treba upoštevati akademske dosežke, kot sta uspešno delo s študenti in število objavljenih člankov. V jugoslovanskih (socialističnih) časih je seveda - tudi na akademskem področju - prevladovala ideološka selekcija, torej diskriminacija na podlagi "družbenopolitične primernosti", tj. arbitrarnih odločitev partijskih in udbovskih funkcionarjev. Ta selekcija je praviloma izbirala tiste, ki so slabo predavali in niso objavljali člankov. Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno - bojevali zoper razredno diskriminacijo, ki jo je treba razumeti v kontekstu Đilasove knjige Novi razred. Đilas razloži, da so komunisti ustanovili novi razred, medtem ko v demokratičnih družbah - ravno obratno - družbeni razredi ustanavljajo stranke, ki jih predstavljajo. Komunisti so v resnici preganjali člane vseh razredov, ki jih niso sami ustanovili. V tej zvezi je zanimivo, da so se bojevali zoper rasno in npr. narodnostno izključevanje/diskriminacijo v Tretjem svetu.

 

6. Vključevanje in izključevanje v mednarodnih odnosih. Na področju mednarodnih odnosov so praktično vsi pojavi povezani z vključevanjem in izključevanjem. Pozitiven precedens je bil Dunajski kongres, ki kljub Napoleonovemu porazu ni izključil Francozov, negativen precedens pa je bila Versajska konferenca, ki je izključila Nemce in nekaj cesarstev. Zato je bila po II. svetovni vojni prva poteza zmagovalcev, da so se pobotali s poraženci in sklenili spravo med Nemci in Francozi pa med Američani in Japonci. Jugoslavija je po II. svetovni vojni doživljala dolgo obdobje izključevanja. Najprej so nas izključili Sovjeti, nato pa še Američani, da smo kot edina evropska država pristali v gibanju neuvrščenih, ki jih pravzaprav nista družili neuvrščenost ali nevtralnost, ampak vojaški udari, revolucionarna gibanja, in simpatije do Sovjetske zveze. Po koncu hladne vojne, po razpadu Jugoslavije in Sovjetske zveze je v Evropi prevladalo razpoloženje vključevanja. Vrednotna podlaga nove EU in novega Nata je bila sprava med Vzhodno in Zahodno Evropo, torej vključitev nekdanjih socialističnih držav v zahodne povezave. Zanimivost evropskega vključevanja je načelo enotnosti v različnosti oz. raznolikosti. Kot je razvidno iz brexita in iz kritik Poljske in Madžarske, sta izključitev iz EU in celo izstop iz EU težavni in tako rekoč nemogoči.

 

7. Evropska in slovenska kadrovska politika. Do neke mere sta si evropska in slovenska kadrovska politika podobni: kandidate za najpomembnejše položaje izbirajo v strankarskih kadrovskih komisijah. Za evropske položaje običajno ne tekmujejo prvovrstni, ampak bolj ali manj drugovrstni politiki, kajti prvovrstni politiki vedo, da je državna oblast pomembnejša od evropske, in zato ostajajo v svojih prestolnicah, v oddaljeni Bruselj pa pošiljajo namestnike, tudi tekmece. Med EU in Slovenijo je razlika v tem, da slovenske strankarske komisije (v skladu z ideološkimi predsodki, s prijateljskimi ali sorodniškimi povezavami) odločajo tudi o sodnikih, o t.i. srednjem kadru, npr. o direktorjih državnih ali javnih podjetij, o članih upravnih in nadzornih odborov in o drugih donosnih službah. V Bruslju (in v mnogih evroposkih državah) za takšne službe objavljajo razpise oz. t.i. konkurze, ki so pogosto zelo zahtevni. Med kandidati za evropske službe so zato bolj mikavni položaji, s katerimi razpolagajo države članice, ki že spet izbirajo po strankarskih (prijateljskih, sorodniških) merilih.  

 

8. Agitprop. Današnja politika (ne le v Sloveniji) temelji na medijskih sporočilih. V demokratičnih državah imajo zanje posebne zakone, ki - pri državnih oz. javnih medijih - predpisujejo enakopravno oz. sorazmerno zastopanje različnih političnih stališč, kar je urejeno tudi s pretehtanim izbiranjem urednikov in direktorjev. Med zasebnimi medijskimi hišami potekajo konkurenčni boji, ki so izenačeni približno enako, kot so izenačene stranke oz. korporacije. Tako praktično nobena stran ni brez medijskega zastopstva, posebej natančno pa je to odmerjeno pri državnih medijskih hišah. V Sloveniji se zadnja leta, po zadnjih volitvah pa še posebej intenzivno uveljavljajo uredništva, oddaje, uredniki in voditelji, ki so povsem pristranski. Levičarske stranke so v prednosti že dolga leta, v zadnjem času pa na nacionalni TV prevladujejo oddaje, na katere so abonirani priznani predstavniki/predstavnice levičarskih strank. Po svojem okusu ne vabijo le gostov, ampak postavljajo stalna pogovorna omizja, kjer prevladujejo člani levosredinskih strank in ustanov, ki so bile ustanovljene na prej opisane pristranske načine.

 

9. Stranke in volitve. Središče in vozlišče omenjenega dogajanja so seveda stranke, ki imajo različna imena, vendar so si med seboj podobne in igrajo z volivci nekakšno zagonetno igro vključevanja in izključevanja. Nekoč smo (resda manj številno) družbo takšnih strank imenovali Stranka samoupravega socializma, pred osamosvojitvijo pa je na podlagi zgodovinske Dolomitske izjave (1943) različne levičarske skupine predstavljala Socialističnega zveza delovnega ljudstva. Volivci lahko ugibajo, kdo vodi določeno stranko iz ozadja, vendar jim vse do razpleta (ki spominja na nekoliko razvlečeno detektivko) ni jasno, da so nekatere stranke povezane in praktično nerazdružljive. Njihova politika se je z vso razločnostjo pokazala na lanskih volitvah, saj so vse po vrsti izjavljale, da je izključeno edinole sodelovanje s Slovensko demokratsko stranko, ki jo vodi Janez Janša.

 

10. Nekoč in danes. V nekdanji Jugoslaviji so strankarski pluralizem nadomestili z nacionalnim oz. republiškim pluralizmom. V samostojni Sloveniji smo nacionalni pluralizem nadomestili s strankarskim pluralizmom. Danes se strankarski pluralizem spreminja (kot bi to leta 1983 povedala Čavoški in Koštunica) nazaj v strankarski monizem. To sicer še ni diktatura, saj oblast dopušča opozicijo, ki je ne upošteva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,883
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,037
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,263
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,696
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,980
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,353
07/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,367
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,174
09/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 957
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,455