Komentar

Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!

Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki z različnimi triki prikrili dinamično dogajanje v zakulisju. Tudi to, da je pravkar sprejeti rebalans proračuna v nasprotju s fiskalnim pravilom, zapisanim v ustavo, kar pomeni, da je protiustaven. Ampak koga v Sloveniji to sploh še briga, ko pa ljudstvo uživa v gospodarski rasti in misli, da bo trajala še najmanj petdeset let ...

28.03.2019 23:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Lidia Glavina   SDH   nadzorni svet   odstop   Borut Jamnik   Andrej Božič   Damjan Belič   Aleksandar Kešeljević   Miro Cerar   DUTB   Andrej Prebil

Foto: Mediaspeed

Skoraj tri leta je bila Lidia Glavina načelu SDH in ves ta čas so jo mediji praviloma pustili pri miru. Niso se ukvarjali z njeno preteklostjo, referencami ipd. Kot da bi šlo za menedžerko nekega manjšega hotela ali lokalnega zdravilišča v državni lasti, ne pa za šefinjo holdinga, ki upravlja z 12 milijardami državnega premoženja.

V sredo je "odjeknila" novica, da je nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) dosegel sporazum s predsednico uprave Lidio Glavino o "predčasnem odhodu" iz uprave. Toda presenečenje je v bistvu odveč, saj je bilo že nekaj mesecev jasno, da bo Glavina, italijanska davčna rezidentka, morala oditi. Svoje je oddelala, zaključila je nekaj večjih projektov - delna prodaja NLB je vsekakor eden izmed njih -, potem pa se je njen čas iztekel. Pravih zaveznikov ni imela več, saj se politična stranka, ki je držala v rokah vse niti, iz dneva v dan bolj pogreza v greznico, s tem pa je Glavina izgubila vso svojo vrednost in postala pogrešljivo blago. Ne glede na to, da je skoraj tri leta na čelu holdinga marljivo izvajala politiko Aleksandra Kešeljevića, Mira Cerarja in nekoč vladajoče SMC, so novi gospodarji ocenili, da ni zanesljiva in da z njo ne morejo delati. Lahko bi celo dejali, da je t.i. Jamnikov krog doživel sladko maščevanje, kajti s padcem Glavine je vpliv nekdanje SMC v državnem gospodarstvu omejen le še na Zdravka Počivalška in njegovo omrežje. Zaradi tega bo tretji in verjetno zadnji krog privatizacije nekoliko drugačen, kot je kazalo še lani ob takšnem času. Prav tako ni izključeno, da afera z drugim tirom ne bo v nekem momentu ponovno izbruhnila in pokopala še kakšnega ministra ali celo bivšega premierja.

 

Zakaj se vse to sploh dogaja? Kaj je v ozadju? Bolj ko bodo nekateri mediji - bodisi zaradi naivnosti bodisi zaradi instrumentalizacije - izvajali klasični spin off z zgodbami, ki res nimajo nobene zveze z dejanskim dogajanjem v Sloveniji (hrvaški policijski čoln z pokvarjeno navigacijo je prišel kot naročen, mar ne?), bolj bi moralo biti jasno, da je edini namen emotivnega draženja ljudstva odvračanje pozornosti od začetka tretjega kroga privatizacije. Zato pri Glavini ne gre samo za to, kdo bo odslej vodil SDH (ali bo to Andrej Božič, član uprave SDH, ali morda celo Damjan Belič, bivši predsednik nadzornega sveta SDH, saj je vseeno), pač pa gre predvsem za vse strateške odločitve, ki so s tem povezane.

 

Premier Marjan Šarec, ki še vedno ni uspel vzpostaviti svoje strankarske ekonomske elite, je v tem trenutku hote ali nehote sklenil zavezništvo z Borutom Jamnikom, o katerem zadnje čase v medijih ni nič slišati. To pa še ne pomeni, da ni aktivno sodeloval pri "odstranitvi" Lidie Glavine, ki se je svojemu "odstopu" več mesecev krčevito upirala in poskušala na vse načine, tudi s pomočjo pravnikov, izposlovati čim ugodnejše pogoje za svoj odhod. Detajlov za zdaj ne poznamo, kajti ko smo včeraj poskušali izvedeti, koliko znaša njena odpravnina oziroma kaj vse vsebuje pogodba o "sporazumnem odstopu", so nam iz SDH skopo odgovorili, da je vsebina sporazuma zaupne narave in da je ne smejo razkrivati. Ne glede na kategoričnost odgovora bi morda lahko dosegli svoje, če bi se s sklicevanjem na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja obrnili na informacijsko pooblaščenko in zahtevali, naj SDH ukaže razkriti vsebino gentlemanskega dogovora z Glavino. Pravim morda, kajti na koncu bi morali SDH tožiti, kar bi trajalo precej časa, zato vse skupaj ne bi imelo več pravega smisla ...

 

Zgolj za intermezzo: Po nekaterih insajderskih informacijah naj bi bil finančni del dogovora med SDH in Glavino težak najmanj nekaj deset tisoč evrov (številka, na katero smo naleteli, je 70.000,00 evrov), tisti drugi del pa naj bi zdaj že nekdanji prvi dami SDH zagotavljal dobro plačano, a javno precej manj izpostavljeno delovno mesto, denimo na Obali, denimo v turizmu. Tako se je torej končala zgodba o "dami s kamelijami", ki je svoje sogovorniki večkrat presenetila. Ali kot mi je v sredo dejal šef uprave ene izmed pomembnejših družb v državni lasti: Glavina je o določenih stvareh kar veliko vedela in včasih presenetila, medtem ko o nekaterih ni imela pojma, kar je delovalo kar nekoliko strašljivo ...

 

 

***

 

Odkar je bila gospa Glavina na čelu SDH, torej od julija 2016, so jo mediji praviloma pustili pri miru in se pretirano niso ukvarjali z njeno preteklostjo, referencami ipd. Kot da bi šlo za menedžerko nekega manjšega hotela ali lokalnega zdravilišča v državni lasti, ne pa za šefinjo holdinga, ki upravlja z 12 milijardami evrov vrednim državnim premoženjem. Takšna indolenca predvsem tistih medijev, ki imajo kadrovski potencial in finančne resurse za preiskovalne novinarje, je svojevrstna enigma, ki pa jo pojasni že en sam samcat stavek: Če ni interesa, se pač ne zgodi nič ...

 

Skoraj sočasno z Glavino je službo na DUTB, popularno imenovani "slabi banki", izgubil izvršni direktor Andrej Prebil, ki je prav tako odstopil. Ali je šlo za odstop iz osebnih razlogov, ali pa je v ozadju kaj drugega, bo morda pokazal čas. Vsekakor pa imajo prav tisti, ki opažajo, da se je v slovenskem gospodarsko-finančnem prostoru začelo dogajati marsikaj in da je očitno res nastopil tretji in bržkone tudi zadnji krog privatizacije.

 

Natanko teden dni pred zamenjavo na čelu SDH se je iztekel rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup še zadnje večje banke v državni lasti, tj. Abanke. Po informacijah iz finančnega podzemlja so favoriti za nakup Američani oziroma njihov mednarodni investicijski sklad Apollo, ki ima pri nas že NKBM. Če bi mu uspelo dobiti še Abanko, bi Apollo postala omembe vreden igralec v regiji, pri čemer poznavalci razmer opozarjajo, da je naprodaj še ena (zasebna) banka s sedežem v Sloveniji, in sicer SKB, iz katere se lastniško umika francoska bančna skupina Société Générale. Denimo, da bi Apollo oddal najboljšo ponudbo tudi za SKB banko - v tem primeru bi lastniško obvladoval tri, za slovenske razmere srednje velike banke, ki bi v primeru, če bi se združile, resno konkurirale NLB.

 

S tem morda ni nič narobe. Vprašanje je le, kdo je tisti, ki bo bodisi pomagal bodisi nagajal Američanom. Kajti v Sloveniji je na drugi strani tudi vedno več vzhodnega in celo balkanskega kapitala, ki ga prav tako mika tretji polčas slovenske privatizacije. Če se sprijaznimo s tem, da nam niso dali možnosti izbire - da namreč nismo mogli odločati o tem, ali si sploh želimo prodati (vse) državne banke ali ne -, potem je bržkone edino pravo vprašanje, ki se tiče (novih) lastnikov bank povezano z njihovo transparentnostjo. Ravno v tej točki pa imamo v Sloveniji ogromne težave takorekoč na vseh področjih.

 

Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki različnimi triki prikrili dinamično dogajanje v zakulisju. Tudi to, da je pravkar sprejeti rebalans proračuna v nasprotju s fiskalnim pravilom, zapisanim v ustavo, kar pomeni, da je protiustaven. Ampak koga v Sloveniji pa to sploh še briga, ko pa ljudstvo uživa v gospodarski rasti in misli, da bo trajala še najmanj petdeset let ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.246
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.917
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.564
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.215
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.537
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.349
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.899
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.108
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 908
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.570