Razkrivamo

Éric Vuillard, Dnevni red: Telefonski prisluhi (5)

Trinajstega marca, dan po Anschlussu, so britanske tajne službe prestregle čudaško telefonsko komedijo med Anglijo in Nemčijo. "Gospod Ribbentrop," se pritožuje Göring, ki načeluje Reichu, medtem ko Hitler brzi proti domovini, "vsa ta zadeva z ultimatom, s katerim naj bi zagrozili Avstriji, je ena sama gnusna laž. Seyss-Inquart, ki je s splošnim ljudskim soglasjem prevzel oblast, nas prosi za pomoč. Ko bi vi vedeli, kako nasilen je ta Schuschniggov režim!" In Ribbentrop odgovarja: "Neverjetno! Treba je obvestiti ves svet."

31.03.2019 06:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Sydney Alderman   Ribbentrop   Göring   Avstrija   Seyss-Inquart   Miklas   Dunaj   Berlin

Pogovor se je v tem tonu nadaljeval še dobre pol ure. Lahko si mislimo, kako debelo so pogledali uslužbenci, ki so si zapisovali te nenavadne stavke; najbrž se jim je zazdelo, da so se na lepem znašli v gledališkem zakulisju. Potem je dialoga konec. Göring omeni jasno vreme. Modro nebo. Ptice. Stoji na balkonu, pravi, in po radiu posluša navdušenje Avstrijcev. "Prečudovito!" vzklikne Ribbentrop.

 

Sedem let pozneje, 29. novembra 1945, je moč ta dvogovor ponovno slišati. Enake besede, nemara za kanec manj poljubne, bolj dognane; a gre za natanko iste nesramne besede, za enak posmehljiv prizvok. Prizorišče je Mednarodno sodišče v Nürnbergu. Ameriški tožilec Sydney Alderman iz mape izvleče šop listov, s katerimi želi podkrepiti obtožbo za zaroto zoper mir. Pogovor med Ribbentropom in Göringom se mu zdi na moč poveden; v njem je slišati neke vrste "dvojno govorico", kakor pravi, ki naj druge države zapelje v zmoto.

 

Alderman začne brati. Kratki dvogovor bere, kot bi bral gledališke replike. Tako prepričljiv je, da v trenutku, ko izgovori Göringovo ime, se pravi, ime prvega nastopajočega, resnični Göring v svoji loži za obdolžence skoraj plane na noge. Vendar hitro ugotovi, da ga niso poklicali, ampak mu bodo v živo odigrali njegovo vlogo, prebrali njegove tirade. Alderman z enoličnim in slovesnim glasom bere znani prizorček.

 

Göring: Gospod Ribbentrop, kot veste, me je Führer zadolžil, da med njegovo odsotnostjo vodim Reich. Rad bi vas obvestil o neznanskem veselju, ki je preplavilo Avstrijo in ki ga lahko slišite po radiu.

 

Ribbentrop: Res fantastično, mar ne?

 

Göring: Seyss-Inquart se je zbal, da bi deželo utegnilo zajeti nasilje in bi lahko izbruhnila državljanska vojna. Prosil nas je, naj takoj posredujemo, zato smo nemudoma krenili proti meji, da bi preprečili kaos.

 

 

Vendar pa Göring tega trinajstega marca 1938 ni slutil, da bodo lepega dne na svetlo prišle še veliko bolj verodostojne zaupnosti. Svojim službam je bil naročil, naj si zapisujejo njegove pomembnejše pogovore; morajo jih ohraniti za zgodovino. Mogoče bo na stara leta napisal svojo Galsko vojno [1] kdo ve? Pri tem se bo lahko oprl na zapiske, ki jih bo mimogrede nabral iz slavnih poglavij svoje kariere. Ni mogel slutiti, da bodo ti zapiski, namesto da bi se ob upokojitvi znašli na njegovi pisalni mizi, končali v tožilčevih rokah prav tu, v Nürnbergu. Slišati je mogoče še druge prizore, ki so se dva dni pred tem odigrali med Berlinom in Dunajem, v noči enajstega marca, ko je bil Göring sveto prepričan, da ga poslušajo samo Seyss-Inquart, Dombrowski, svetovalec na veleposlaništvu, ki je bil za posrednika, in kajpak oseba, zadolžena za to, da bodo njihovi bleščeči pogovori ohranjeni zanamcem. Ni vedel, da mu v resnici prisluškuje ves svet. Seveda ne prav tisto minuto, ko je govoril, ampak so na ušesa vlekli iz prihodnost, iz tistega zanamstva, na katerega je po tihem računal. Tako pač je. Vsi pogovori, ki jih je tistega večera opravil Göring, so dejansko skrbno shranjeni in na razpolago. Kot po čudežu so se jih ognile tudi bombe. 

 

 

Göring: Kdaj namerava Seyss-Inquart oblikovati svojo vlado?

 

Dombrowski: Ob četrt na deset.

 

Göring: Vlada mora biti imenovana ob pol osmih.

 

Dombrowski: … ob pol osmih.

 

Göring: Keppler vam bo sporočil imena. Veste, kdo bo pravosodni minister?

 

Dombrowski: Da, da …

 

Göring: Povejte ime …

 

Dombrowski: Vaš svak, kajne?

 

Göring: Tako je.

 

 

Göring od ure do ure narekuje svoje dnevno povelje. Korak za korakom. V odrezavosti replik je zaznati njegov gospodovalni in prezirljivi ton. Na lepem udari na plan mafijska plat vse te zadeve. Le dvajset minut po prizoru, ki smo ga pravkar slišali, pokliče Seyss-Inquart. Göring mu ukaže, naj se znova oglasi pri Miklasu [2] in mu dopove, da bo v primeru, če ga ne bo pred pol osmo imenoval za kanclerja, Avstrijo doletela invazija. Hudo daleč smo zdaj od blagega kramljanja med Göringom in Ribbentropom, namenjenega angleškim prisluškovalcem, zelo daleč od osvoboditeljev Avstrije. Posebno pozornost si zasluži neka podrobnost, izraz, ki ga uporabi Göring, namreč grožnja, da bo Avstrijo doletela invazija. Izraz takoj povežemo z grozljivimi podobami. Toda če ga hočemo prav razumeti, je treba film zavrteti nazaj, pozabiti na domnevno védenje, pozabiti na vojno, otresti se moramo takratnih dnevnih novic, se znebiti Goebbelsovih izmišljotin in lažne propagande. Spomniti se moramo, da v tistem trenutku z Blitzkriegom še ni nič. Je le tankovski zastoj. Je le velikanska tehnična okvara na avstrijskih državnih cestah, je le divja jeza številnih mož, zgolj beseda, ki je kot adut iz rokava priletela veliko pozneje. Najbolj presenetljiva stvar v tej vojni je nezaslišan uspeh preproste finte, o kateri si velja zapomniti predvsem eno: svet je nasedel bluffu. Celo najbolj resnoben in okorel svet, celo stari red, ki se nikoli ni uklonil zahtevam pravičnosti, ki niti za ped ni popustil upornemu ljudstvu, se je uklonil in nasedel bluffu.

 

Göring v Nürnbergu posluša Aldermanovo branje z brado, naslonjeno na pest. Od časa do časa se zasmeje. Nastopajoči v gledališkem prizoru so vsi zbrani v istem prostoru. Nič več niso v Berlinu, na Dunaju ali v Londonu, sedijo le nekaj metrov drug od drugega: Ribbentrop in njegovo poslovilno kosilo, Seyss-Inquart in njegova kaplarska servilnost, Göring in njegove gangsterske metode. Za sklep svojega dokazovanja se Alderman vrne k trinajstemu marcu. Bere zaključek kratkega dvogovora. Bere z enoličnim glasom, ki pogovoru odjemlje vsakršen blišč in ga kaže kot to, kar v resnici je: čisto navadna lopovščina.

 

Göring: Tukaj imamo čudovito vreme. Nebo je modro. Sedim na balkonu, pokrit z odejo, na svežem zraku. Pijem kavo. Ptice žvrgolijo. Po radiu lahko slišim navdušenje Avstrijcev.

 

Ribbentrop: Fantastično!

 

 

Tisti trenutek se pod stensko uro v loži za obdolžence čas ustavi; nekaj se dogaja. Vsa dvorana se obrne k njim. Kot poroča Kessel, posebni poročevalec časnika France-Soir z nürnberškega sodišča, se ob besedi "fantastično" Göring glasno zasmeje. Ob spominu na teatralni vzklik nemara začuti, kako močno je ta gledališka replika skregana s slavno zgodovino, v kakšnem kričečem nasprotju je z njenim dostojanstvom in s predstavo, ki jo gojimo o pomembnih dogodkih; Göring pogleda Ribbentropa in se zasmeje. Tudi Ribbentrop se zdrzne in se živčno posmeje. Iz oči v oči z mednarodnim sodiščem, pred sodniki in novinarji z vsega sveta se sredi ruševin ne moreta ubraniti smeha.

 

__________________

[1] Komentarji galskih vojn (latinsko: Commentarii de Bello Gallico) je zgodovinsko delo v sedmih knjigah, v katerem Gaj Julij Cezar opisuje svoje zmagovite vojne pohode zoper Galce (58–52 pr. n. št.).

[2] Wilhelm Miklas (1872–1956), avstrijski politik, tretji predsednik republike od leta 1928 do priključitve Avstrije Tretjemu rajhu marca 1938.

 

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo peti del zgodbe francoskega režiserja in pisateja Erica Vuillarda. Po mnenju britanskega časnika The Guardian gre za "temeljito in očarljivo delo, ki združuje črno komedijo in politično katastrofo". Dnevni red (L'Ordre du Jour) je pripoved o Hitlerjevem vzponu na oblast in ključnih dogodkih, ki so privedli do izbruha II. svetovne vojne 1. septembra 1939.

 

Knjigo je prevedel Jaroslav Skrušny.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Kot svinje z mehom: Sedmerica članov sveta FIHO odgovarja vodstvu fundacije
0
06.08.2019 16:40
Na našem portalu smo junija objavili obsežno razkritje suma hudih nepravilnosti, diskriminacije in celo korupcije v primeru ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu
23
05.08.2019 20:34
Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede ... Več.
Piše: Klemen Lah
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
26
04.08.2019 22:33
Pred dnevi je arabski moški v Stuttgartu z mečem sredi ulice umoril človeka. Menda duševno moteni Afričan (Eritrejec) je pahnil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik
3
02.08.2019 21:46
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje ... Več.
Piše: Uredništvo
50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu
6
28.07.2019 14:00
Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati
10
25.07.2019 22:02
Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme
13
24.07.2019 19:00
Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
9
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
11
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,537
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,920
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,790
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,283
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,326
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,050
07/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,332
08/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 815
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 786
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,418