Razkrivamo

Éric Vuillard, Dnevni red: Telefonski prisluhi (5)

Trinajstega marca, dan po Anschlussu, so britanske tajne službe prestregle čudaško telefonsko komedijo med Anglijo in Nemčijo. "Gospod Ribbentrop," se pritožuje Göring, ki načeluje Reichu, medtem ko Hitler brzi proti domovini, "vsa ta zadeva z ultimatom, s katerim naj bi zagrozili Avstriji, je ena sama gnusna laž. Seyss-Inquart, ki je s splošnim ljudskim soglasjem prevzel oblast, nas prosi za pomoč. Ko bi vi vedeli, kako nasilen je ta Schuschniggov režim!" In Ribbentrop odgovarja: "Neverjetno! Treba je obvestiti ves svet."

31.03.2019 06:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Sydney Alderman   Ribbentrop   Göring   Avstrija   Seyss-Inquart   Miklas   Dunaj   Berlin

Pogovor se je v tem tonu nadaljeval še dobre pol ure. Lahko si mislimo, kako debelo so pogledali uslužbenci, ki so si zapisovali te nenavadne stavke; najbrž se jim je zazdelo, da so se na lepem znašli v gledališkem zakulisju. Potem je dialoga konec. Göring omeni jasno vreme. Modro nebo. Ptice. Stoji na balkonu, pravi, in po radiu posluša navdušenje Avstrijcev. "Prečudovito!" vzklikne Ribbentrop.

 

Sedem let pozneje, 29. novembra 1945, je moč ta dvogovor ponovno slišati. Enake besede, nemara za kanec manj poljubne, bolj dognane; a gre za natanko iste nesramne besede, za enak posmehljiv prizvok. Prizorišče je Mednarodno sodišče v Nürnbergu. Ameriški tožilec Sydney Alderman iz mape izvleče šop listov, s katerimi želi podkrepiti obtožbo za zaroto zoper mir. Pogovor med Ribbentropom in Göringom se mu zdi na moč poveden; v njem je slišati neke vrste "dvojno govorico", kakor pravi, ki naj druge države zapelje v zmoto.

 

Alderman začne brati. Kratki dvogovor bere, kot bi bral gledališke replike. Tako prepričljiv je, da v trenutku, ko izgovori Göringovo ime, se pravi, ime prvega nastopajočega, resnični Göring v svoji loži za obdolžence skoraj plane na noge. Vendar hitro ugotovi, da ga niso poklicali, ampak mu bodo v živo odigrali njegovo vlogo, prebrali njegove tirade. Alderman z enoličnim in slovesnim glasom bere znani prizorček.

 

Göring: Gospod Ribbentrop, kot veste, me je Führer zadolžil, da med njegovo odsotnostjo vodim Reich. Rad bi vas obvestil o neznanskem veselju, ki je preplavilo Avstrijo in ki ga lahko slišite po radiu.

 

Ribbentrop: Res fantastično, mar ne?

 

Göring: Seyss-Inquart se je zbal, da bi deželo utegnilo zajeti nasilje in bi lahko izbruhnila državljanska vojna. Prosil nas je, naj takoj posredujemo, zato smo nemudoma krenili proti meji, da bi preprečili kaos.

 

 

Vendar pa Göring tega trinajstega marca 1938 ni slutil, da bodo lepega dne na svetlo prišle še veliko bolj verodostojne zaupnosti. Svojim službam je bil naročil, naj si zapisujejo njegove pomembnejše pogovore; morajo jih ohraniti za zgodovino. Mogoče bo na stara leta napisal svojo Galsko vojno [1] kdo ve? Pri tem se bo lahko oprl na zapiske, ki jih bo mimogrede nabral iz slavnih poglavij svoje kariere. Ni mogel slutiti, da bodo ti zapiski, namesto da bi se ob upokojitvi znašli na njegovi pisalni mizi, končali v tožilčevih rokah prav tu, v Nürnbergu. Slišati je mogoče še druge prizore, ki so se dva dni pred tem odigrali med Berlinom in Dunajem, v noči enajstega marca, ko je bil Göring sveto prepričan, da ga poslušajo samo Seyss-Inquart, Dombrowski, svetovalec na veleposlaništvu, ki je bil za posrednika, in kajpak oseba, zadolžena za to, da bodo njihovi bleščeči pogovori ohranjeni zanamcem. Ni vedel, da mu v resnici prisluškuje ves svet. Seveda ne prav tisto minuto, ko je govoril, ampak so na ušesa vlekli iz prihodnost, iz tistega zanamstva, na katerega je po tihem računal. Tako pač je. Vsi pogovori, ki jih je tistega večera opravil Göring, so dejansko skrbno shranjeni in na razpolago. Kot po čudežu so se jih ognile tudi bombe. 

 

 

Göring: Kdaj namerava Seyss-Inquart oblikovati svojo vlado?

 

Dombrowski: Ob četrt na deset.

 

Göring: Vlada mora biti imenovana ob pol osmih.

 

Dombrowski: … ob pol osmih.

 

Göring: Keppler vam bo sporočil imena. Veste, kdo bo pravosodni minister?

 

Dombrowski: Da, da …

 

Göring: Povejte ime …

 

Dombrowski: Vaš svak, kajne?

 

Göring: Tako je.

 

 

Göring od ure do ure narekuje svoje dnevno povelje. Korak za korakom. V odrezavosti replik je zaznati njegov gospodovalni in prezirljivi ton. Na lepem udari na plan mafijska plat vse te zadeve. Le dvajset minut po prizoru, ki smo ga pravkar slišali, pokliče Seyss-Inquart. Göring mu ukaže, naj se znova oglasi pri Miklasu [2] in mu dopove, da bo v primeru, če ga ne bo pred pol osmo imenoval za kanclerja, Avstrijo doletela invazija. Hudo daleč smo zdaj od blagega kramljanja med Göringom in Ribbentropom, namenjenega angleškim prisluškovalcem, zelo daleč od osvoboditeljev Avstrije. Posebno pozornost si zasluži neka podrobnost, izraz, ki ga uporabi Göring, namreč grožnja, da bo Avstrijo doletela invazija. Izraz takoj povežemo z grozljivimi podobami. Toda če ga hočemo prav razumeti, je treba film zavrteti nazaj, pozabiti na domnevno védenje, pozabiti na vojno, otresti se moramo takratnih dnevnih novic, se znebiti Goebbelsovih izmišljotin in lažne propagande. Spomniti se moramo, da v tistem trenutku z Blitzkriegom še ni nič. Je le tankovski zastoj. Je le velikanska tehnična okvara na avstrijskih državnih cestah, je le divja jeza številnih mož, zgolj beseda, ki je kot adut iz rokava priletela veliko pozneje. Najbolj presenetljiva stvar v tej vojni je nezaslišan uspeh preproste finte, o kateri si velja zapomniti predvsem eno: svet je nasedel bluffu. Celo najbolj resnoben in okorel svet, celo stari red, ki se nikoli ni uklonil zahtevam pravičnosti, ki niti za ped ni popustil upornemu ljudstvu, se je uklonil in nasedel bluffu.

 

Göring v Nürnbergu posluša Aldermanovo branje z brado, naslonjeno na pest. Od časa do časa se zasmeje. Nastopajoči v gledališkem prizoru so vsi zbrani v istem prostoru. Nič več niso v Berlinu, na Dunaju ali v Londonu, sedijo le nekaj metrov drug od drugega: Ribbentrop in njegovo poslovilno kosilo, Seyss-Inquart in njegova kaplarska servilnost, Göring in njegove gangsterske metode. Za sklep svojega dokazovanja se Alderman vrne k trinajstemu marcu. Bere zaključek kratkega dvogovora. Bere z enoličnim glasom, ki pogovoru odjemlje vsakršen blišč in ga kaže kot to, kar v resnici je: čisto navadna lopovščina.

 

Göring: Tukaj imamo čudovito vreme. Nebo je modro. Sedim na balkonu, pokrit z odejo, na svežem zraku. Pijem kavo. Ptice žvrgolijo. Po radiu lahko slišim navdušenje Avstrijcev.

 

Ribbentrop: Fantastično!

 

 

Tisti trenutek se pod stensko uro v loži za obdolžence čas ustavi; nekaj se dogaja. Vsa dvorana se obrne k njim. Kot poroča Kessel, posebni poročevalec časnika France-Soir z nürnberškega sodišča, se ob besedi "fantastično" Göring glasno zasmeje. Ob spominu na teatralni vzklik nemara začuti, kako močno je ta gledališka replika skregana s slavno zgodovino, v kakšnem kričečem nasprotju je z njenim dostojanstvom in s predstavo, ki jo gojimo o pomembnih dogodkih; Göring pogleda Ribbentropa in se zasmeje. Tudi Ribbentrop se zdrzne in se živčno posmeje. Iz oči v oči z mednarodnim sodiščem, pred sodniki in novinarji z vsega sveta se sredi ruševin ne moreta ubraniti smeha.

 

__________________

[1] Komentarji galskih vojn (latinsko: Commentarii de Bello Gallico) je zgodovinsko delo v sedmih knjigah, v katerem Gaj Julij Cezar opisuje svoje zmagovite vojne pohode zoper Galce (58–52 pr. n. št.).

[2] Wilhelm Miklas (1872–1956), avstrijski politik, tretji predsednik republike od leta 1928 do priključitve Avstrije Tretjemu rajhu marca 1938.

 

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo peti del zgodbe francoskega režiserja in pisateja Erica Vuillarda. Po mnenju britanskega časnika The Guardian gre za "temeljito in očarljivo delo, ki združuje črno komedijo in politično katastrofo". Dnevni red (L'Ordre du Jour) je pripoved o Hitlerjevem vzponu na oblast in ključnih dogodkih, ki so privedli do izbruha II. svetovne vojne 1. septembra 1939.

 

Knjigo je prevedel Jaroslav Skrušny.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.264
02/
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.633
03/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.654
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.906
05/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.787
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.872
07/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.550
08/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.474
09/
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.268
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.106