Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, preiskovanci in povabljenci pred parlamentarnimi komisijami in odbori? Kaj pove njihov molk, ko na vprašanje ne odgovorijo? Kaj je ta "neodgovor"?
Huffington Post je že na začetku februarja objavil prispevek z naslovom Alexandria Ocasio-Cortez Exposes The Dark Side Of Politics In 5 Incredible Minutes. Gre pa zato, da je novoizvoljena, 29-letna ameriška demokratska kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez v svojem nastopu v zgolj petih minuah razkrila nekaj največjih pomanjkljivosti in vrzeli v zakonodaji, ki ureja financiranje volilne kampanje. Med zaslišanjem je novinka med člani predstavniškega doma ustvarila igro, v kateri se je pretvarjala, da je resnično slaba oseba, ki si želi čim bolj zlorabiti sistem. Potem pa je v seriji vprašanj razkrila svet izplačil, "temnega denarja" (dark money*) itn. Razkrila je celo to, kako je povsem zakonito, če kongresnik oziroma zakonodajalec investira v neko industrijo, potem pa piše zakone, ki bodo tej isti industriji koristili in povečali vrednost investicije. Ker zakoni za kongresnike ne veljajo, je za predsednika še manj omejitev.

Alexandria Ocasio-Cortez v elementu.
Istega dne, 9. februarja 2019, so v informativni oddaji 24ur na POP TV objavili prispevek v rubriki Inšpektor. Novinarka se je lotila zgodbe o tem, kako vrhunskemu kardiologu in akademiku dr. Marku Noču v Kliničnem centru, kjer je zaposlen, ni uspelo s prijavo za financiranje njegovega programa (zelo uspešnega do sedaj, vsaj kar se tiče zmanjšanja umrljivosti po infarktu), ker se mu - kot je novinarka dokaj prepričljivo omenila v prispevku - neke sile v ozadju morda želijo maščevati za njegova razkritja korupcije pri razvpitih nabavah žilnih opornic (stentov).
Najbolj pade v oči posnetek iz zaslišanja v Državnem zboru, ko poslanec Anže Logar (podobno kot ves prejšnji mandat) sprašuje in dobiva nejasne odgovore od direktorja UKCL in njegove strokovne direktorice, kar pa doseže kulminacijo (že videno posebej na preiskovalni komisiji o lumparijah v bančništvu), ko strokovna direktorica na vprašanje, zakaj se niso pritožili na odločitev o nefinanciranju Nočevega programa, sploh ne odgovori.
No, in smo pri bistvu: podobno kot Alexandria Ocasio-Cortez dokazuje pokvarjenost Sistema (in ne posameznika!) in se nič ne bo spremenilo, dokler Sistem ne bo popravljen, tako bo Anže Logar (ali pa kdorkoli v podobnih okoliščinah) znova in znova nemočen, dokler se ne odpravi pokvarjenost Sistema. Namenoma uporabljam samo izraz pokvarjenost, ker ne gre za pravno dokazovanje, kaj je narobe ali celo protizakonitega v obstoječem Sistemu, ampak gre za nekaj, kar je preprosto po zdravi pameti ali pa po dolgoletnih ali kakršnihkoli izkušnjah pač pokvarjeno, corrupt, kot rečejo v angleškem jeziku in točno vedo, za kaj gre. Lahko da se potrudijo in to pokvarjenosti (corruption) odpravijo, lahko pa jim to ne uspe, ker je očitno tudi v Sistemu ZDA še mnogo za postoriti, kot dokazuje ravno že omenjena oziroma citirana Alexandria Ocasio-Cortez.
Ena od pokvarjenosti Sistema je očitno tudi "neodgovor" oziroma možnost odgovornega funkcionarja, da "ne odgovarja". A vseeno so tu Američani v očitni prednosti. Res priporočam, da kliknete na začetku zgoraj označeno povezavo, pa boste videli, da omenjeni kongresnici razni visoki uradniki ali odgovorni člani nekih njihovih institucij pač lepo odgovarjajo in da celoten razgovor pripelje do jasnega zaključka: da, obstaja sistemska pokvarjenost in nekaj se bo moralo zgoditi, da bo to popravljeno. No, in tu vidim povezavo med obema dogodkoma: v Združenih državah "neodgovor" očitno ne obstaja (čeprav je iz situacije razvidno, da bi mladi nedebudni kongresnici vsi raje "neodgovarjali").
Da bom čim bolj precizen: velik premik v delu raznih parlamentarnih preiskovalnih komisij pri nas bi bil že, če vsaj "neodgovor" preprosto ne bi bil dopusten, kajti preprečiti zavajajoč ali lažniv odgovor je pač mnogo težje. Znanost je že zdavnaj odkrila, da ljudje mnogo težje skrijejo resnico, če morajo odgovarjati, če morajo zavajati, če morajo lagati, kot pa če preprosto samo molčijo oziroma ne odgovarjajo.
Si lahko predstavljate, da različni predstavniki ameriških oblasti mladi kongresnici preprosto ne bi odgovarjali? Da bi jo ignorirali ali se z odgovori tipa "moj odgovor je enak prejšnjemu" posmehovali njenemu delu? Še predsednik Trump ali pa sedaj njegov nasprotnik Cohen odgovarjata, čeprav se vsak po svoje morda kaj izmišljujeta, morda celo malo lažeta, karkoli, ampak, da ne bi odgovarjala na vprašanja najvišje zakonodajne institucije - tega si pa nihče ne more privoščiti. Na zaslišanjih pred kongresnimi odbori ali preiskovalnimi komisijami so v Združenih državah ljudje vedno polni strahospoštovanja. Iz takšnih institucij se nihče ne dela norca.
Pri nas pa? Samo spomnite se že omenjenih slavnih neodgovorov Jankovićevega sina, da vseh neodgovorov različnih bančnikov na vprašanja Logarjeve preiskovalne komisije niti ne omenjam ... Obstaja vsaj teoretična možnost, da bi naš zakonodajalec zaznal fenomen neodgovarjanja in morda s poslovniškimi določbami sankcioniral takšno ignorantsko, posmehljivo obnašanje? Da bi prepovedali neodgovarjanje na parlamentarnih odborih in preiskovalnih komisijah? Je to možno ali pa bomo spet ostali pri tisti krilatici "saj se itak ne da nič spremeniti"?
* Dark Money v Združenih državah označuje finančna sredstva neprofitnih organizacij, ki niso dolžna razkrivati svojih donatorjev. Takšne (neprofitne organizacije) lahko prejmejo neomejene donacije od raznih korporacij, družb, posameznikov ali sindikatov, potem pa v zameno vplivajo na politiko oziroma volitve, pri čemer volivci nimajo pojma, kdo jih je financiral.