Komentar

Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?

Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po eni strani je bil zaprisežen gornik, ki je želel preoblikovati gore v stolpnice, po drugi strani pa je v nočni dinamiki velemest prepoznaval podobno intenzivnost kot v jutranji svetlobi ledeniških dolin. Tudi on je pripadal futurističnemu zavračanju vsega obstoječega v umetnosti. Za razliko od konstruktivistov, ki so hoteli muzeje spremeniti v eksperimentalno-laboratorijske prostore, so hoteli futuristi muzeje dobesedno porušiti, da bi na njihovih ruševinah zgradili nova umetniška izhodišča. Seveda tega niso mislili dobesedno. Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej? Fašisti in nacisti so jih rušili, predvsem pa so jih ogromno izropali.

30.03.2019 22:30
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Fortunato Depero   Folgaria   Rovereto   MART   futurizem   Italija   Carlo Carra   Filippo Tommaso Marinetti

Marinetti je leta 1909 pozval mlade energije svetovnih prestolnic, da se uprejo meščanskim pasatistom, preteklikom. Večina velemest se je odzvala njegovemu pozivu. Evforična mesta so se strinjala z Marinettijem, da se lahko samo z nasiljem oblikujejo nova remek dela človeštva.

Skoraj vsa soprogina družina je smučarsko-alpinistično naravnana. Tako je bila odločitev, da si, če se le da, vsako leto vzamemo čas za smučarske počitnice, povsem naravna. Ko je bil sin še otrok, smo si seveda izbirali družinska smučišča. Ker se relativno hitro naveličam smučarskih prog in ponavljanja smešnih gibov, mi družina vedno dopusti, da se po nekaj dneh umaknem s strmin. Največkrat si v kraju poiščem knjigarno ali knjižnico, da v njej preživljam svoj zimski počitniški čas. Tako smo si med drugimi kraji izbrali tudi smučišče Folgaria. Knjigarna v Folgariji je bila neverjetno bogato opremljena s knjigami o umetnosti. V Kapitaliji so knjigarne tudi v takšnih zakotnih krajih, kot je Folgaria, izjemne. Ker sem tiste dni ure in ure preživljal v knjigarni, sem pri prodajalcu vzbudil pozornost, mogoče celo sum. Diskretno se mi je približal in me ogovoril, češ da vidi, da imam rad umetnost, ker izbiram iz polic samo knjige o umetnosti. Na koncu pogovora me je še vprašal, če vem, da je spodaj v njihovi dolini živel znameniti futurist Fortunato Depero in da je v bližnjem Roveretu fantastičen muzej sodobne umetnosti.

 

V enem samem izdihu sem mu pokazal, da tega ne vem, istočasno pa sem izrazil svoje navdušenje nad tem, da smo pripotovali v kraje, iz katerih izhaja Fortunato Depero. Nemudoma sem mu dal vedeti, da spada Depero v vrh mojega izbora futuristične umetnosti in umetnosti nasploh. Prodajalec me je kot sijajen zastopnik svoje kulture povabil in pozval: "Potem pa si morate nujno ogledati muzej MART v Roveretu!" Seveda smo si ga, to je resnično fantastičen muzej!

 

 

***

 

Tema današnjega komentarja, futurizem, je tako gromozanska, da sem se odločil, da bom pred vami komentiral le meni najbližjega futurista Depera. Naj ob njem omenim še Carla Carra in vas opozorim na njegovo sliko Pogreb anarhista Galija. Ker sem prepričan, da večina pozna razvpito futuristično gibanje, menim, da mi ni potrebno oživljati polemike, zakaj so umetniki futuristi v prvi fazi stilnega razvoja vstopili v nenačelno koalicijo s politiki fašisti. Sploh pa ne želim ponovno analizirati dramatičnega konflikta med futuristi-fašisti in konstruktivisti-komunisti, sploh pa ne famoznega ustanovitelja Filippa Tommasa Marinettija. Ta je leta 1909 pozval mlade energije svetovnih prestolnic, da se uprejo meščanskim pasatistom, preteklikom. Večina velemest se je odzvala njegovemu pozivu. Evforična mesta so se strinjala z Marinettijem, da se lahko samo z nasiljem oblikujejo nova remek dela človeštva. Marinetti je bil ob tem seveda evforično ironičen.

 

Nikoli ne smemo pozabiti na to, da so futuristi v prvem razvojnem udaru nastali iz anarhističnih pobud. Futuristični udar je bil tako boleče bobneč kot prapok, ki bo ravnokar uredil kozmično stvarnost. V umetnost so uvedli hrup. Navkljub različnim razvojnim fazam futurizma so bili futuristi večinoma skrajni levičarji. Fašistični ideološki komisarji so takoj po nastanku gibanja želeli neobrzdano anarhistično silo najprej izrabiti in jo takoj zatem nevtralizirati ter nadzorovati. To jim je delno tudi uspelo ravno z Marinettijem. Ne pozabimo pa, da je patologija vseh patologij, fašizem, kategorično nasprotje anarhizma. Samo pomislite na parade fašistične armade, samo pomislite na misel fašističnega vodje: "Ko rečem fašistična država, mislim na red!"

 

Preskok in ponovno povabilo: vabim vas, da si v Muzeju suvremene umetnosti (MSU) v Zagrebu ogledate razstavo vizualne umetnice Ivane Popović. Razstava Ljubezen in upor Ivane Popović (Ljubav i otpor Ivane Popović) je postavljena v drugem nadstropju razstavišča, v prvem pa je izvrstna, recentna razstava futuristične umetnosti z naslovom: Futurizem, dianamizem, barva. To je razstava prve avantgarde XX. stoletja, njen kustos Maurizio Scudiero pa je eden največjih razlagalcev futurista Fortunata Depera.

 

Na njej so poleg del Fortunata Depera razstavljena še dela umetnikov, kot so Giacomo Balla, Carlo Carrà, Umberto Boccioni, Robero M. Baldessari, Gino Severini, Luigi Russolo, Gerardo Dottori, Enrico Prampolini in mnogi drugi.

 

 

***

 

Depero mi je najbližji tudi zato, ker je izhajal iz gledališke skupnosti. Ta teden sem na zagrebški razstavi prvič v živo videl njegovo imenitno sliko Abstrakcionist Depero iz leta 1915. Slika-fotografija me je močno pospešila: Umetnost je materija v gibanju, materija v pospeševanju. V njegovi futuristični sliki je popolnoma drugačna percepcija materije kot recimo v kubističnem mnogopogledu. On raziskuje plastično dinamiko, ki jo preoblikuje v abstrakcijo in poveže z divjim avtoportretom. Najpomembnejša futuristična umetniška praksa, ki me je izobrazila, je futuristični poskus, ujeti in naslikati gibanje v času, naslikati čas sam. Naslikati čas!

 

Fortunato Depero pravi: "Našli bomo abstrakte, s katerimi bomo zamenjali vse oblike in elemenet v vesolju, združili jih bomo v skladu s hitrostjo našega navdiha ... ustvarili bomo abstraktni ekviavalent vesolju."

 

 

Fortunato Depero, Motorist

 

 

Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po eni strani je bil zaprisežen gornik, ki je želel preoblikovati gore v stolpnice, po drugi strani pa je v nočni dinamiki velemest prepoznaval podobno intenzivnost kot v jutranji svetlobi ledeniških dolin.

 

Tudi on je pripadal futurističnemu zavračanju vsega obstoječega v umetnosti. Za razliko od konstruktivistov, ki so hoteli muzeje spremeniti v eksperimentalno-laboratorijske prostore, so hoteli futuristi muzeje dobesedno porušiti, da bi na njihovih ruševinah zgradili nova umetniška izhodišča. Seveda tega niso mislili dobesedno. Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej? Fašisti in nacisti so jih rušili, predvsem pa so jih ogromno izropali.

 

V svoji umetniški hiši v Roveretu je z igračami in gledališko umetnostjo, s svojimi scenografijami in kostumi rekonstruiral mehanizme vesolja. Njegova umetniška hiša je bila v bistvu manufaktura za izdelavo igrač. Poglejmo njegov umetniški postopek: najprej je izoblikoval igrače, takoj zatem jim je zgradil dinamično scenografijo in jih oblekel v kostume. Kostumirane igrače v scenografiji so postale njegovi slikarski modeli. Njihove urejene kompozicije je preslikal v slikovno polje. Burna ostrina in igriva nujnost njegovih estetskih oznanil - igrač, odzavnja še danes v njegovih umetninah (Suicidi-omicidi-acrobatici).

 

 

***

 

Rodil se je v Fondu na Tridentinskem (Trento, ital.) leta 1892. Igral se je v gozdovih macesna in jelk. Zapisal je: Mama nam kuha oči in srce! Iz Rovereta se je decembra leta 1913 preselil v Rim. Tam je spoznal Giacoma Balla, enega od gromovnikov futurizma. Leta 1927 je bilo za Depera pomembno leto, ker je objavil vijačno knjigo z naslovom Futurist Depero. Med leti 1924 in 1928 se je posvetil oblikovanju oglaševalskih plakatov, predvsem za podjetje Campari. Nekaj časa je živel v New Yorku. V Trento se je vrnil leta 1931 in objavil svoj drugi manifest z naslovom Futuristična rekonstrukcija vesolja, ki je premaknil futuristično gibanje v drugo razvojno fazo. V njej se je oblikovala potreba po celostni umetnini, pojavila se je zahteva po popolni preobrazbi človekovega obdajanja.

 

V svojem drugem manifestu je razglasil: Umetnost prihodnosti bo postala oglaševalska! Danes živimo v deperovskem vesolju. Njegova umetniška energija in hrupni homo ludens sta oznanjala dinamizem stoletja, ki še danes močno odzvanja.

 

Leta 1989 smo v Kunsthalle v Düsseldorfu razstavljali od 2.2.1989 do 12.3.1989 v drugem nadstropju retrogardistično umetnost Neue Slowenische Kunst. V prvem nadstropju je bila razstava Fortunata Depera. Tistega februarja leta 1989 sem prvič umrl od vznemirjenja.

 

(Pozor! Zagrebška razstava traja samo do 20.4.2019.)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,135
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,620
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,602
04/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,257
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,809
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,725
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,563
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,464
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,537
10/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 786