Komentar

Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?

Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po eni strani je bil zaprisežen gornik, ki je želel preoblikovati gore v stolpnice, po drugi strani pa je v nočni dinamiki velemest prepoznaval podobno intenzivnost kot v jutranji svetlobi ledeniških dolin. Tudi on je pripadal futurističnemu zavračanju vsega obstoječega v umetnosti. Za razliko od konstruktivistov, ki so hoteli muzeje spremeniti v eksperimentalno-laboratorijske prostore, so hoteli futuristi muzeje dobesedno porušiti, da bi na njihovih ruševinah zgradili nova umetniška izhodišča. Seveda tega niso mislili dobesedno. Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej? Fašisti in nacisti so jih rušili, predvsem pa so jih ogromno izropali.

30.03.2019 22:30
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Fortunato Depero   Folgaria   Rovereto   MART   futurizem   Italija   Carlo Carra   Filippo Tommaso Marinetti

Marinetti je leta 1909 pozval mlade energije svetovnih prestolnic, da se uprejo meščanskim pasatistom, preteklikom. Večina velemest se je odzvala njegovemu pozivu. Evforična mesta so se strinjala z Marinettijem, da se lahko samo z nasiljem oblikujejo nova remek dela človeštva.

Skoraj vsa soprogina družina je smučarsko-alpinistično naravnana. Tako je bila odločitev, da si, če se le da, vsako leto vzamemo čas za smučarske počitnice, povsem naravna. Ko je bil sin še otrok, smo si seveda izbirali družinska smučišča. Ker se relativno hitro naveličam smučarskih prog in ponavljanja smešnih gibov, mi družina vedno dopusti, da se po nekaj dneh umaknem s strmin. Največkrat si v kraju poiščem knjigarno ali knjižnico, da v njej preživljam svoj zimski počitniški čas. Tako smo si med drugimi kraji izbrali tudi smučišče Folgaria. Knjigarna v Folgariji je bila neverjetno bogato opremljena s knjigami o umetnosti. V Kapitaliji so knjigarne tudi v takšnih zakotnih krajih, kot je Folgaria, izjemne. Ker sem tiste dni ure in ure preživljal v knjigarni, sem pri prodajalcu vzbudil pozornost, mogoče celo sum. Diskretno se mi je približal in me ogovoril, češ da vidi, da imam rad umetnost, ker izbiram iz polic samo knjige o umetnosti. Na koncu pogovora me je še vprašal, če vem, da je spodaj v njihovi dolini živel znameniti futurist Fortunato Depero in da je v bližnjem Roveretu fantastičen muzej sodobne umetnosti.

 

V enem samem izdihu sem mu pokazal, da tega ne vem, istočasno pa sem izrazil svoje navdušenje nad tem, da smo pripotovali v kraje, iz katerih izhaja Fortunato Depero. Nemudoma sem mu dal vedeti, da spada Depero v vrh mojega izbora futuristične umetnosti in umetnosti nasploh. Prodajalec me je kot sijajen zastopnik svoje kulture povabil in pozval: "Potem pa si morate nujno ogledati muzej MART v Roveretu!" Seveda smo si ga, to je resnično fantastičen muzej!

 

 

***

 

Tema današnjega komentarja, futurizem, je tako gromozanska, da sem se odločil, da bom pred vami komentiral le meni najbližjega futurista Depera. Naj ob njem omenim še Carla Carra in vas opozorim na njegovo sliko Pogreb anarhista Galija. Ker sem prepričan, da večina pozna razvpito futuristično gibanje, menim, da mi ni potrebno oživljati polemike, zakaj so umetniki futuristi v prvi fazi stilnega razvoja vstopili v nenačelno koalicijo s politiki fašisti. Sploh pa ne želim ponovno analizirati dramatičnega konflikta med futuristi-fašisti in konstruktivisti-komunisti, sploh pa ne famoznega ustanovitelja Filippa Tommasa Marinettija. Ta je leta 1909 pozval mlade energije svetovnih prestolnic, da se uprejo meščanskim pasatistom, preteklikom. Večina velemest se je odzvala njegovemu pozivu. Evforična mesta so se strinjala z Marinettijem, da se lahko samo z nasiljem oblikujejo nova remek dela človeštva. Marinetti je bil ob tem seveda evforično ironičen.

 

Nikoli ne smemo pozabiti na to, da so futuristi v prvem razvojnem udaru nastali iz anarhističnih pobud. Futuristični udar je bil tako boleče bobneč kot prapok, ki bo ravnokar uredil kozmično stvarnost. V umetnost so uvedli hrup. Navkljub različnim razvojnim fazam futurizma so bili futuristi večinoma skrajni levičarji. Fašistični ideološki komisarji so takoj po nastanku gibanja želeli neobrzdano anarhistično silo najprej izrabiti in jo takoj zatem nevtralizirati ter nadzorovati. To jim je delno tudi uspelo ravno z Marinettijem. Ne pozabimo pa, da je patologija vseh patologij, fašizem, kategorično nasprotje anarhizma. Samo pomislite na parade fašistične armade, samo pomislite na misel fašističnega vodje: "Ko rečem fašistična država, mislim na red!"

 

Preskok in ponovno povabilo: vabim vas, da si v Muzeju suvremene umetnosti (MSU) v Zagrebu ogledate razstavo vizualne umetnice Ivane Popović. Razstava Ljubezen in upor Ivane Popović (Ljubav i otpor Ivane Popović) je postavljena v drugem nadstropju razstavišča, v prvem pa je izvrstna, recentna razstava futuristične umetnosti z naslovom: Futurizem, dianamizem, barva. To je razstava prve avantgarde XX. stoletja, njen kustos Maurizio Scudiero pa je eden največjih razlagalcev futurista Fortunata Depera.

 

Na njej so poleg del Fortunata Depera razstavljena še dela umetnikov, kot so Giacomo Balla, Carlo Carrà, Umberto Boccioni, Robero M. Baldessari, Gino Severini, Luigi Russolo, Gerardo Dottori, Enrico Prampolini in mnogi drugi.

 

 

***

 

Depero mi je najbližji tudi zato, ker je izhajal iz gledališke skupnosti. Ta teden sem na zagrebški razstavi prvič v živo videl njegovo imenitno sliko Abstrakcionist Depero iz leta 1915. Slika-fotografija me je močno pospešila: Umetnost je materija v gibanju, materija v pospeševanju. V njegovi futuristični sliki je popolnoma drugačna percepcija materije kot recimo v kubističnem mnogopogledu. On raziskuje plastično dinamiko, ki jo preoblikuje v abstrakcijo in poveže z divjim avtoportretom. Najpomembnejša futuristična umetniška praksa, ki me je izobrazila, je futuristični poskus, ujeti in naslikati gibanje v času, naslikati čas sam. Naslikati čas!

 

Fortunato Depero pravi: "Našli bomo abstrakte, s katerimi bomo zamenjali vse oblike in elemenet v vesolju, združili jih bomo v skladu s hitrostjo našega navdiha ... ustvarili bomo abstraktni ekviavalent vesolju."

 

 

Fortunato Depero, Motorist

 

 

Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po eni strani je bil zaprisežen gornik, ki je želel preoblikovati gore v stolpnice, po drugi strani pa je v nočni dinamiki velemest prepoznaval podobno intenzivnost kot v jutranji svetlobi ledeniških dolin.

 

Tudi on je pripadal futurističnemu zavračanju vsega obstoječega v umetnosti. Za razliko od konstruktivistov, ki so hoteli muzeje spremeniti v eksperimentalno-laboratorijske prostore, so hoteli futuristi muzeje dobesedno porušiti, da bi na njihovih ruševinah zgradili nova umetniška izhodišča. Seveda tega niso mislili dobesedno. Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej? Fašisti in nacisti so jih rušili, predvsem pa so jih ogromno izropali.

 

V svoji umetniški hiši v Roveretu je z igračami in gledališko umetnostjo, s svojimi scenografijami in kostumi rekonstruiral mehanizme vesolja. Njegova umetniška hiša je bila v bistvu manufaktura za izdelavo igrač. Poglejmo njegov umetniški postopek: najprej je izoblikoval igrače, takoj zatem jim je zgradil dinamično scenografijo in jih oblekel v kostume. Kostumirane igrače v scenografiji so postale njegovi slikarski modeli. Njihove urejene kompozicije je preslikal v slikovno polje. Burna ostrina in igriva nujnost njegovih estetskih oznanil - igrač, odzavnja še danes v njegovih umetninah (Suicidi-omicidi-acrobatici).

 

 

***

 

Rodil se je v Fondu na Tridentinskem (Trento, ital.) leta 1892. Igral se je v gozdovih macesna in jelk. Zapisal je: Mama nam kuha oči in srce! Iz Rovereta se je decembra leta 1913 preselil v Rim. Tam je spoznal Giacoma Balla, enega od gromovnikov futurizma. Leta 1927 je bilo za Depera pomembno leto, ker je objavil vijačno knjigo z naslovom Futurist Depero. Med leti 1924 in 1928 se je posvetil oblikovanju oglaševalskih plakatov, predvsem za podjetje Campari. Nekaj časa je živel v New Yorku. V Trento se je vrnil leta 1931 in objavil svoj drugi manifest z naslovom Futuristična rekonstrukcija vesolja, ki je premaknil futuristično gibanje v drugo razvojno fazo. V njej se je oblikovala potreba po celostni umetnini, pojavila se je zahteva po popolni preobrazbi človekovega obdajanja.

 

V svojem drugem manifestu je razglasil: Umetnost prihodnosti bo postala oglaševalska! Danes živimo v deperovskem vesolju. Njegova umetniška energija in hrupni homo ludens sta oznanjala dinamizem stoletja, ki še danes močno odzvanja.

 

Leta 1989 smo v Kunsthalle v Düsseldorfu razstavljali od 2.2.1989 do 12.3.1989 v drugem nadstropju retrogardistično umetnost Neue Slowenische Kunst. V prvem nadstropju je bila razstava Fortunata Depera. Tistega februarja leta 1989 sem prvič umrl od vznemirjenja.

 

(Pozor! Zagrebška razstava traja samo do 20.4.2019.)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
21
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.346
02/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.498
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.467
04/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.539
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.145
06/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.190
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.690
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 771
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.752
10/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.817