Komentar

Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?

Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po eni strani je bil zaprisežen gornik, ki je želel preoblikovati gore v stolpnice, po drugi strani pa je v nočni dinamiki velemest prepoznaval podobno intenzivnost kot v jutranji svetlobi ledeniških dolin. Tudi on je pripadal futurističnemu zavračanju vsega obstoječega v umetnosti. Za razliko od konstruktivistov, ki so hoteli muzeje spremeniti v eksperimentalno-laboratorijske prostore, so hoteli futuristi muzeje dobesedno porušiti, da bi na njihovih ruševinah zgradili nova umetniška izhodišča. Seveda tega niso mislili dobesedno. Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej? Fašisti in nacisti so jih rušili, predvsem pa so jih ogromno izropali.

30.03.2019 22:30
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Fortunato Depero   Folgaria   Rovereto   MART   futurizem   Italija   Carlo Carra   Filippo Tommaso Marinetti

Marinetti je leta 1909 pozval mlade energije svetovnih prestolnic, da se uprejo meščanskim pasatistom, preteklikom. Večina velemest se je odzvala njegovemu pozivu. Evforična mesta so se strinjala z Marinettijem, da se lahko samo z nasiljem oblikujejo nova remek dela človeštva.

Skoraj vsa soprogina družina je smučarsko-alpinistično naravnana. Tako je bila odločitev, da si, če se le da, vsako leto vzamemo čas za smučarske počitnice, povsem naravna. Ko je bil sin še otrok, smo si seveda izbirali družinska smučišča. Ker se relativno hitro naveličam smučarskih prog in ponavljanja smešnih gibov, mi družina vedno dopusti, da se po nekaj dneh umaknem s strmin. Največkrat si v kraju poiščem knjigarno ali knjižnico, da v njej preživljam svoj zimski počitniški čas. Tako smo si med drugimi kraji izbrali tudi smučišče Folgaria. Knjigarna v Folgariji je bila neverjetno bogato opremljena s knjigami o umetnosti. V Kapitaliji so knjigarne tudi v takšnih zakotnih krajih, kot je Folgaria, izjemne. Ker sem tiste dni ure in ure preživljal v knjigarni, sem pri prodajalcu vzbudil pozornost, mogoče celo sum. Diskretno se mi je približal in me ogovoril, češ da vidi, da imam rad umetnost, ker izbiram iz polic samo knjige o umetnosti. Na koncu pogovora me je še vprašal, če vem, da je spodaj v njihovi dolini živel znameniti futurist Fortunato Depero in da je v bližnjem Roveretu fantastičen muzej sodobne umetnosti.

 

V enem samem izdihu sem mu pokazal, da tega ne vem, istočasno pa sem izrazil svoje navdušenje nad tem, da smo pripotovali v kraje, iz katerih izhaja Fortunato Depero. Nemudoma sem mu dal vedeti, da spada Depero v vrh mojega izbora futuristične umetnosti in umetnosti nasploh. Prodajalec me je kot sijajen zastopnik svoje kulture povabil in pozval: "Potem pa si morate nujno ogledati muzej MART v Roveretu!" Seveda smo si ga, to je resnično fantastičen muzej!

 

 

***

 

Tema današnjega komentarja, futurizem, je tako gromozanska, da sem se odločil, da bom pred vami komentiral le meni najbližjega futurista Depera. Naj ob njem omenim še Carla Carra in vas opozorim na njegovo sliko Pogreb anarhista Galija. Ker sem prepričan, da večina pozna razvpito futuristično gibanje, menim, da mi ni potrebno oživljati polemike, zakaj so umetniki futuristi v prvi fazi stilnega razvoja vstopili v nenačelno koalicijo s politiki fašisti. Sploh pa ne želim ponovno analizirati dramatičnega konflikta med futuristi-fašisti in konstruktivisti-komunisti, sploh pa ne famoznega ustanovitelja Filippa Tommasa Marinettija. Ta je leta 1909 pozval mlade energije svetovnih prestolnic, da se uprejo meščanskim pasatistom, preteklikom. Večina velemest se je odzvala njegovemu pozivu. Evforična mesta so se strinjala z Marinettijem, da se lahko samo z nasiljem oblikujejo nova remek dela človeštva. Marinetti je bil ob tem seveda evforično ironičen.

 

Nikoli ne smemo pozabiti na to, da so futuristi v prvem razvojnem udaru nastali iz anarhističnih pobud. Futuristični udar je bil tako boleče bobneč kot prapok, ki bo ravnokar uredil kozmično stvarnost. V umetnost so uvedli hrup. Navkljub različnim razvojnim fazam futurizma so bili futuristi večinoma skrajni levičarji. Fašistični ideološki komisarji so takoj po nastanku gibanja želeli neobrzdano anarhistično silo najprej izrabiti in jo takoj zatem nevtralizirati ter nadzorovati. To jim je delno tudi uspelo ravno z Marinettijem. Ne pozabimo pa, da je patologija vseh patologij, fašizem, kategorično nasprotje anarhizma. Samo pomislite na parade fašistične armade, samo pomislite na misel fašističnega vodje: "Ko rečem fašistična država, mislim na red!"

 

Preskok in ponovno povabilo: vabim vas, da si v Muzeju suvremene umetnosti (MSU) v Zagrebu ogledate razstavo vizualne umetnice Ivane Popović. Razstava Ljubezen in upor Ivane Popović (Ljubav i otpor Ivane Popović) je postavljena v drugem nadstropju razstavišča, v prvem pa je izvrstna, recentna razstava futuristične umetnosti z naslovom: Futurizem, dianamizem, barva. To je razstava prve avantgarde XX. stoletja, njen kustos Maurizio Scudiero pa je eden največjih razlagalcev futurista Fortunata Depera.

 

Na njej so poleg del Fortunata Depera razstavljena še dela umetnikov, kot so Giacomo Balla, Carlo Carrà, Umberto Boccioni, Robero M. Baldessari, Gino Severini, Luigi Russolo, Gerardo Dottori, Enrico Prampolini in mnogi drugi.

 

 

***

 

Depero mi je najbližji tudi zato, ker je izhajal iz gledališke skupnosti. Ta teden sem na zagrebški razstavi prvič v živo videl njegovo imenitno sliko Abstrakcionist Depero iz leta 1915. Slika-fotografija me je močno pospešila: Umetnost je materija v gibanju, materija v pospeševanju. V njegovi futuristični sliki je popolnoma drugačna percepcija materije kot recimo v kubističnem mnogopogledu. On raziskuje plastično dinamiko, ki jo preoblikuje v abstrakcijo in poveže z divjim avtoportretom. Najpomembnejša futuristična umetniška praksa, ki me je izobrazila, je futuristični poskus, ujeti in naslikati gibanje v času, naslikati čas sam. Naslikati čas!

 

Fortunato Depero pravi: "Našli bomo abstrakte, s katerimi bomo zamenjali vse oblike in elemenet v vesolju, združili jih bomo v skladu s hitrostjo našega navdiha ... ustvarili bomo abstraktni ekviavalent vesolju."

 

 

Fortunato Depero, Motorist

 

 

Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po eni strani je bil zaprisežen gornik, ki je želel preoblikovati gore v stolpnice, po drugi strani pa je v nočni dinamiki velemest prepoznaval podobno intenzivnost kot v jutranji svetlobi ledeniških dolin.

 

Tudi on je pripadal futurističnemu zavračanju vsega obstoječega v umetnosti. Za razliko od konstruktivistov, ki so hoteli muzeje spremeniti v eksperimentalno-laboratorijske prostore, so hoteli futuristi muzeje dobesedno porušiti, da bi na njihovih ruševinah zgradili nova umetniška izhodišča. Seveda tega niso mislili dobesedno. Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej? Fašisti in nacisti so jih rušili, predvsem pa so jih ogromno izropali.

 

V svoji umetniški hiši v Roveretu je z igračami in gledališko umetnostjo, s svojimi scenografijami in kostumi rekonstruiral mehanizme vesolja. Njegova umetniška hiša je bila v bistvu manufaktura za izdelavo igrač. Poglejmo njegov umetniški postopek: najprej je izoblikoval igrače, takoj zatem jim je zgradil dinamično scenografijo in jih oblekel v kostume. Kostumirane igrače v scenografiji so postale njegovi slikarski modeli. Njihove urejene kompozicije je preslikal v slikovno polje. Burna ostrina in igriva nujnost njegovih estetskih oznanil - igrač, odzavnja še danes v njegovih umetninah (Suicidi-omicidi-acrobatici).

 

 

***

 

Rodil se je v Fondu na Tridentinskem (Trento, ital.) leta 1892. Igral se je v gozdovih macesna in jelk. Zapisal je: Mama nam kuha oči in srce! Iz Rovereta se je decembra leta 1913 preselil v Rim. Tam je spoznal Giacoma Balla, enega od gromovnikov futurizma. Leta 1927 je bilo za Depera pomembno leto, ker je objavil vijačno knjigo z naslovom Futurist Depero. Med leti 1924 in 1928 se je posvetil oblikovanju oglaševalskih plakatov, predvsem za podjetje Campari. Nekaj časa je živel v New Yorku. V Trento se je vrnil leta 1931 in objavil svoj drugi manifest z naslovom Futuristična rekonstrukcija vesolja, ki je premaknil futuristično gibanje v drugo razvojno fazo. V njej se je oblikovala potreba po celostni umetnini, pojavila se je zahteva po popolni preobrazbi človekovega obdajanja.

 

V svojem drugem manifestu je razglasil: Umetnost prihodnosti bo postala oglaševalska! Danes živimo v deperovskem vesolju. Njegova umetniška energija in hrupni homo ludens sta oznanjala dinamizem stoletja, ki še danes močno odzvanja.

 

Leta 1989 smo v Kunsthalle v Düsseldorfu razstavljali od 2.2.1989 do 12.3.1989 v drugem nadstropju retrogardistično umetnost Neue Slowenische Kunst. V prvem nadstropju je bila razstava Fortunata Depera. Tistega februarja leta 1989 sem prvič umrl od vznemirjenja.

 

(Pozor! Zagrebška razstava traja samo do 20.4.2019.)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
12
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 5,429
02/
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
Uredništvo
Ogledov: 3,406
03/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,548
04/
Auf wiedersehen, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,889
05/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,898
06/
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
Miha Burger
Ogledov: 1,856
07/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,847
08/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 1,794
09/
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
Uredništvo
Ogledov: 1,271
10/
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
Uredništvo
Ogledov: 6,026