Komentar

Kakšen avto bo vozil Miro Cerar?

Ja, spoštovani bralci. Tudi nekateri znani profesorji, mnenjski voditelji, ne preberejo ključnih informacij, preden se podajo v oceno dokumentov. Pa če se pri pripravi dokumentov še tako potrudite z njihovo objavo na izpostavljenih mestih. Ko jih zalotite, da kritizirajo dokument, ki ga sploh niso prebrali, še vseh osnovnih informacij ne, pa se niti ne opravičijo, temveč vam celo malce sarkastično navržejo, da "ste se zavarovali". Pred kom? Pred njimi ali morda še pred kom drugim?

07.08.2014 03:48
Piše: Goran Novković

Slovenija sploh ne more ta hip zvišati nizkega davka na kapital, ker niti argument nizkega davka na kapital več ne pritegne investitorjev. Preveč je drugih ovir. Foto: www.mediaspeed.net

Iz kritike je slutiti, da nekdo "suflira" novinarju oziroma komentatorju, ne da bi slednji sploh preveril ključne dokumente.

 

Bojim se, da komentator vsega tega tudi ni mogel vedeti, saj je v svojem prispevku citiral Agendo malega gospodarstva, ki pa o tem sploh ne govori.

 

Lahko še naprej potiskamo glavo v pesek kot noji in čakamo, da se nas bo kdo usmilil, četudi je ugled države v svetu že nekaj let na psu. Lahko pa nova vlada končno stopi korak pred druge, se začne obnašati pragmatično, enotno in da državljanom zgled.

 

Da številni, ki branijo svoje vrtičke ali pa si želijo ustvariti nove, dobro slutijo, kaj se bo prej ali slej moralo zgoditi, pričajo zadnji populistični izleti znanih in neznanih avtorjev v javnost.

 

Dejstvo pa je naslednje: Slovenija je pri dnu lestvice po obsegu tujih investicij v Evropi. Slovenija ni privlačna za tuje vlagatelje, ki v sodobni globalni tekmi na trgu prinašajo pomembno število delovnih mest. 

Povprečni državljani se težko zavedajo, kaj vse stoji, ko Vlada RS odstopi. V primeru zadnjega odstopa vlade Alenke Bratušek so med drugim stale naslednje nujne naloge: pospešena priprava in začetek izvedbe prioritetnih infrastrukturnih investicij, ki prinašajo nova delovna mesta, koordiniran akcijski program za pospešitev izvoza, povečana podpora turizmu s ciljem povečanja tujskega turizma, zdravstvena reforma (jasna razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, optimiranje delovanja izvajalcev zdravstvenih storitev, optimiranje javnega naročanja v zdravstvu, redefiniranje košarice pravic, odprtje kolektivne pogodbe itn.), davčna reforma (nižji davki na plače, obdavčitev premoženja itn.), reforma javnega sektorja, reforma javnega naročanja (centralizacija naročanja, kjer je mogoče, strokovna centralizirana podpora javnemu naročanju itn.), pokojninska reforma, nadaljevanje reforme trga dela, spremembe na področju poklicnega zavarovanja, ureditev študentskega dela, prenova izobraževalnega sistema (s prioritetnim ciljem izobraževati predvsem mlade za poklice, ki jih bo gospodarstvo neposredno in posredno potrebovalo, hkrati pa se bodo mladi lahko v podjetjih zaposlili), uvedba davčnih blagajn ob reprogramu davčnega dolga (razen tam, kjer je bolj smiseln davčni pavšal) in transparentna objava pravil davčnih pregledov na internetu, ureditev področja avtorskih in sorodnih pravic, optimiranje lokalne samouprave ...

 

Dolg seznam, kajne? Seznam je še mnogo daljši od opisanega. To bodo prej ali slej pomembne naloge, s katerimi se bo morala soočiti nova vlada. Ne glede na to, kaj ta hip kroži v javnosti kot osnutek koalicijske pogodbe. Prišel bo čas, ko bo treba izpeljati tudi nevšečne ukrepe. Bolje prej kot slej.

 

Res je, da mnogih od teh točk ni bilo na seznamih predvolilnih programov. Toda vse te točke so tesno povezane z ocenami OECD, Evropske komisije in drugih mednarodnih opazovalcev razmer v Sloveniji. Po domače povedano: lahko še naprej potiskamo glavo v pesek kot noji in čakamo, da se nas bo kdo usmilil, četudi je ugled države v svetu že nekaj let na psu. Lahko pa nova vlada končno stopi korak pred druge, se začne obnašati pragmatično, enotno in da državljanom zgled. "Nema odmora dok traje obnova" (prevod: ni odmora, dokler traja prenova), bi lahko ta recept poimenovali nekoliko v šali. Seveda ne na način, kot se je to dogajalo v rajnki Jugoslaviji po drugi svetovni vojni.

 

Da številni, ki branijo svoje vrtičke ali pa si želijo ustvariti nove, dobro slutijo, kaj se bo prej ali slej moralo zgoditi, pričajo zadnji populistični izleti znanih in neznanih avtorjev v javnost. To običajno storijo tako, da potegnejo iz zapletene množice podatkov samo enega majhnega, ki jim v tistem hipu najbolj ustreza. Ali pa celo kritizirajo predloge, ki jih sploh ne poznajo! Poglejmo dva zadnja primera.

 

Prvi primer so očitki, da je v Sloveniji kapital zelo nizko obdavčen. V zadnjih tednih sem odgovarjal tudi na to novinarsko vprašanje, čeprav ne prej ne pozneje ni bilo nikakršne velike razprave v medijih o tem. Kot da bi vprašanje nekdo vrgel z neba. 

 

A pustimo to ob strani. Da je davek na kapital nizek, je res. Iz tega bi lahko sledilo, da so zasebnemu kapitalu, tujemu in domačemu, vrata pri nas razkošno odprta. To je bil verjetno namen novinarskega vprašanja oziroma tistega, ki je spodbudil novinarja k akciji. Pa seveda ni res. Davek na kapital je samo mali kamenček v mozaiku, ki ga tehtajo investitorji, ko se odločajo, ali bi prišli v Slovenijo. Dejstvo pa je naslednje: Slovenija je pri dnu lestvice po obsegu tujih investicij v Evropi. Slovenija ni privlačna za tuje vlagatelje, ki v sodobni globalni tekmi na trgu prinašajo pomembno število delovnih mest. 

 

Razlogov za to je več. Zaposlitveni krč v državi traja že od leta 2008 in je posledica številnih birokratskih ovir za poslovneže, popolnoma napačnega odziva države na krizo z višanjem namesto z znižanjem stroškov dela, kot so to denimo storile konkurenčne države v srednji Evropi, privatizacijskega cincanja, privatizacijskih netransparentnih zgodb, neverodostojne slovenske politike, blokad reform itn. 

 

Nauk je preprost. Že ko kupujete avto, upoštevate več dejavnikov: ceno, porabo, varnost, prostornost itn. Kdorkoli vam o tako zapleteni zgodbi, kot je izhod Slovenije iz krize, napleta svojo teorijo le z enim ali dvema podatkoma izven konteksta, je kandidat za velikega populista. Z drugimi besedami: Slovenija sploh ne more ta hip zvišati nizkega davka na kapital, ker niti argument nizkega davka na kapital več ne pritegne investitorjev. Preveč je drugih ovir. Kdor trdi drugače, naj ljudem pojasni, zakaj v Sloveniji ni tolikšnega deleža delovnih mest v podjetjih v tuji lasti, kot drugod po Evropi. Zakaj ni več tujih vlagateljev? Zakaj jih je v veliki večini evropskih držav bistveno več kot pri nas?

 

Drugi primer je nedavna kritika možnih novih delovnih mest, ki jih je junija letos predstavila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Objavil jo je eden od znanih časopisov v državi. Iz kritike je slutiti, da nekdo "suflira" novinarju oziroma komentatorju, ne da bi slednji sploh preveril ključne dokumente. Če bi jih, bi že na prvi strani ključnega dokumenta GZS o novih delovnih mestih ugotovil, da gre za potencial in ne obljubo 118.000 delovnih mest. Da bi uresničili vsaj pretežni del teh delovnih mest, bi morali odpraviti številne ovire in zagotoviti vire, ki niso le državni. In še bi lahko našteval. Navsezadnje je že iz uvoda tega dokumenta jasno, da ne gre za neto delovna mesta, ampak bomo do leta 2020 mnoga druga delovna mesta tudi izgubili. 

 

Bojim se, da komentator vsega tega tudi ni mogel vedeti, saj je v svojem prispevku citiral Agendo malega gospodarstva, ki pa o tem sploh ne govori. Nova delovna mesta obravnavata dva povsem druga dokumenta. Zamislite si avtomobilskega novinarja, ki bi kritiziral enega od novih modelov na trgu, hkrati pa citiral podatke iz servisne knjižice povsem drugega avtomobila!

 

Kdorkoli je pozorno prebral junijsko gradivo GZS o potencialu novih delovnih mest in julijsko Gospodarsko agendo GZS za novo Vlado RS, je lahko zasledil troje. Prvič: da oba dokumenta izvirata iz popisa na terenu in alarmantnih podatkov verodostojnih, tudi mednarodnih ustanov, o stanju v slovenskem gospodarstvu. Drugič: da se nova delovna mesta prvenstveno lahko kreirajo v izvoznih podjetjih in programih, storitvah (denimo v turizmu in informacijski tehnologiji, ker so tam relativno poceni) in infrastrukturnih investicijah, kjer pa je treba določiti prioritetne med omenjenimi, ne pa takoj nepremišljeno in trmasto z glavo skozi zid štartati s čim več investicijami. In tretjič: nič od tega, torej od razvojnega zagona, ne bo mogoče, če ne bo nižjih obremenitev gospodarstva in strukturnih reform. Z drugimi besedami: dovolj je ideoloških filozofiranj puritanskih neoliberalcev in neokeynesijancev. Potrebujemo kombinacijo ukrepov. 

 

Cerar torej potrebuje avto, ki mu bodo kmalu začele bistveno bolje delovati vse ključne funkcije. Osnutek koalicijske pogodbe je ponekod na dobri poti, ampak še daleč od tega cilja. Zlasti pa bodoči mandatar ne potrebuje vedeževalcev, ki - ne da bi prebrali osnovne dokumente - te iste komentirajo. Pa naj bodo to profesorji, komentatorji, direktorji, sindikalisti, ekologi ter drugi entuziasti ali navijači. 

 

Zakaj omenjam tudi profesorje? Ker so novinarji pogosto le pismonoše, namerno ali nehote. Že junija se je denimo oglasil eden od zelo znanih profesorjev s kritiko popisa 118.000 možnih novih delovnih mest do leta 2020. Spotaknil se je ob to številko in jo označil za utopično. Pa sem ga poklical in mu zrecitiral prvo stran dokumenta o potencialu novih delovnih mest, kjer so ključni pogoji zanje in druge bistvene informacije. Njegov odziv: "Dobro ste se zavarovali."

 

Ja, spoštovani bralci. Tudi nekateri znani profesorji, mnenjski voditelji, ne preberejo ključnih informacij, preden se podajo v oceno dokumentov. Pa če se pri pripravi dokumentov še tako potrudite z njihovo objavo na izpostavljenih mestih. Ko jih zalotite, da kritizirajo dokument, ki ga sploh niso prebrali, še vseh osnovnih informacij ne, pa se niti ne opravičijo, temveč vam celo malce sarkastično navržejo, da "ste se zavarovali". Pred kom? Pred njimi ali morda še pred kom drugim?

 

Mesec pozneje se je s podobno kritiko oglasil drug znani profesor. Ki tudi očitno ni prebral ključnih informacij, niti ni po njih povprašal pred svojim javnim komentarjem. 

 

Res je včasih žalostno živeti v tej dolini Šentflorjanski. Skrajni čas je, da populizmu in kritizerstvu, ne kritiki, rečemo STOP.

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,089
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,438
03/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,237
04/
Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,581
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,775
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,708
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,533
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,445
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,516
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 814