Komentar

Kakšen avto bo vozil Miro Cerar?

Ja, spoštovani bralci. Tudi nekateri znani profesorji, mnenjski voditelji, ne preberejo ključnih informacij, preden se podajo v oceno dokumentov. Pa če se pri pripravi dokumentov še tako potrudite z njihovo objavo na izpostavljenih mestih. Ko jih zalotite, da kritizirajo dokument, ki ga sploh niso prebrali, še vseh osnovnih informacij ne, pa se niti ne opravičijo, temveč vam celo malce sarkastično navržejo, da "ste se zavarovali". Pred kom? Pred njimi ali morda še pred kom drugim?

07.08.2014 03:48
Piše: Goran Novković

Slovenija sploh ne more ta hip zvišati nizkega davka na kapital, ker niti argument nizkega davka na kapital več ne pritegne investitorjev. Preveč je drugih ovir. Foto: www.mediaspeed.net

Iz kritike je slutiti, da nekdo "suflira" novinarju oziroma komentatorju, ne da bi slednji sploh preveril ključne dokumente.

 

Bojim se, da komentator vsega tega tudi ni mogel vedeti, saj je v svojem prispevku citiral Agendo malega gospodarstva, ki pa o tem sploh ne govori.

 

Lahko še naprej potiskamo glavo v pesek kot noji in čakamo, da se nas bo kdo usmilil, četudi je ugled države v svetu že nekaj let na psu. Lahko pa nova vlada končno stopi korak pred druge, se začne obnašati pragmatično, enotno in da državljanom zgled.

 

Da številni, ki branijo svoje vrtičke ali pa si želijo ustvariti nove, dobro slutijo, kaj se bo prej ali slej moralo zgoditi, pričajo zadnji populistični izleti znanih in neznanih avtorjev v javnost.

 

Dejstvo pa je naslednje: Slovenija je pri dnu lestvice po obsegu tujih investicij v Evropi. Slovenija ni privlačna za tuje vlagatelje, ki v sodobni globalni tekmi na trgu prinašajo pomembno število delovnih mest. 

Povprečni državljani se težko zavedajo, kaj vse stoji, ko Vlada RS odstopi. V primeru zadnjega odstopa vlade Alenke Bratušek so med drugim stale naslednje nujne naloge: pospešena priprava in začetek izvedbe prioritetnih infrastrukturnih investicij, ki prinašajo nova delovna mesta, koordiniran akcijski program za pospešitev izvoza, povečana podpora turizmu s ciljem povečanja tujskega turizma, zdravstvena reforma (jasna razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, optimiranje delovanja izvajalcev zdravstvenih storitev, optimiranje javnega naročanja v zdravstvu, redefiniranje košarice pravic, odprtje kolektivne pogodbe itn.), davčna reforma (nižji davki na plače, obdavčitev premoženja itn.), reforma javnega sektorja, reforma javnega naročanja (centralizacija naročanja, kjer je mogoče, strokovna centralizirana podpora javnemu naročanju itn.), pokojninska reforma, nadaljevanje reforme trga dela, spremembe na področju poklicnega zavarovanja, ureditev študentskega dela, prenova izobraževalnega sistema (s prioritetnim ciljem izobraževati predvsem mlade za poklice, ki jih bo gospodarstvo neposredno in posredno potrebovalo, hkrati pa se bodo mladi lahko v podjetjih zaposlili), uvedba davčnih blagajn ob reprogramu davčnega dolga (razen tam, kjer je bolj smiseln davčni pavšal) in transparentna objava pravil davčnih pregledov na internetu, ureditev področja avtorskih in sorodnih pravic, optimiranje lokalne samouprave ...

 

Dolg seznam, kajne? Seznam je še mnogo daljši od opisanega. To bodo prej ali slej pomembne naloge, s katerimi se bo morala soočiti nova vlada. Ne glede na to, kaj ta hip kroži v javnosti kot osnutek koalicijske pogodbe. Prišel bo čas, ko bo treba izpeljati tudi nevšečne ukrepe. Bolje prej kot slej.

 

Res je, da mnogih od teh točk ni bilo na seznamih predvolilnih programov. Toda vse te točke so tesno povezane z ocenami OECD, Evropske komisije in drugih mednarodnih opazovalcev razmer v Sloveniji. Po domače povedano: lahko še naprej potiskamo glavo v pesek kot noji in čakamo, da se nas bo kdo usmilil, četudi je ugled države v svetu že nekaj let na psu. Lahko pa nova vlada končno stopi korak pred druge, se začne obnašati pragmatično, enotno in da državljanom zgled. "Nema odmora dok traje obnova" (prevod: ni odmora, dokler traja prenova), bi lahko ta recept poimenovali nekoliko v šali. Seveda ne na način, kot se je to dogajalo v rajnki Jugoslaviji po drugi svetovni vojni.

 

Da številni, ki branijo svoje vrtičke ali pa si želijo ustvariti nove, dobro slutijo, kaj se bo prej ali slej moralo zgoditi, pričajo zadnji populistični izleti znanih in neznanih avtorjev v javnost. To običajno storijo tako, da potegnejo iz zapletene množice podatkov samo enega majhnega, ki jim v tistem hipu najbolj ustreza. Ali pa celo kritizirajo predloge, ki jih sploh ne poznajo! Poglejmo dva zadnja primera.

 

Prvi primer so očitki, da je v Sloveniji kapital zelo nizko obdavčen. V zadnjih tednih sem odgovarjal tudi na to novinarsko vprašanje, čeprav ne prej ne pozneje ni bilo nikakršne velike razprave v medijih o tem. Kot da bi vprašanje nekdo vrgel z neba. 

 

A pustimo to ob strani. Da je davek na kapital nizek, je res. Iz tega bi lahko sledilo, da so zasebnemu kapitalu, tujemu in domačemu, vrata pri nas razkošno odprta. To je bil verjetno namen novinarskega vprašanja oziroma tistega, ki je spodbudil novinarja k akciji. Pa seveda ni res. Davek na kapital je samo mali kamenček v mozaiku, ki ga tehtajo investitorji, ko se odločajo, ali bi prišli v Slovenijo. Dejstvo pa je naslednje: Slovenija je pri dnu lestvice po obsegu tujih investicij v Evropi. Slovenija ni privlačna za tuje vlagatelje, ki v sodobni globalni tekmi na trgu prinašajo pomembno število delovnih mest. 

 

Razlogov za to je več. Zaposlitveni krč v državi traja že od leta 2008 in je posledica številnih birokratskih ovir za poslovneže, popolnoma napačnega odziva države na krizo z višanjem namesto z znižanjem stroškov dela, kot so to denimo storile konkurenčne države v srednji Evropi, privatizacijskega cincanja, privatizacijskih netransparentnih zgodb, neverodostojne slovenske politike, blokad reform itn. 

 

Nauk je preprost. Že ko kupujete avto, upoštevate več dejavnikov: ceno, porabo, varnost, prostornost itn. Kdorkoli vam o tako zapleteni zgodbi, kot je izhod Slovenije iz krize, napleta svojo teorijo le z enim ali dvema podatkoma izven konteksta, je kandidat za velikega populista. Z drugimi besedami: Slovenija sploh ne more ta hip zvišati nizkega davka na kapital, ker niti argument nizkega davka na kapital več ne pritegne investitorjev. Preveč je drugih ovir. Kdor trdi drugače, naj ljudem pojasni, zakaj v Sloveniji ni tolikšnega deleža delovnih mest v podjetjih v tuji lasti, kot drugod po Evropi. Zakaj ni več tujih vlagateljev? Zakaj jih je v veliki večini evropskih držav bistveno več kot pri nas?

 

Drugi primer je nedavna kritika možnih novih delovnih mest, ki jih je junija letos predstavila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Objavil jo je eden od znanih časopisov v državi. Iz kritike je slutiti, da nekdo "suflira" novinarju oziroma komentatorju, ne da bi slednji sploh preveril ključne dokumente. Če bi jih, bi že na prvi strani ključnega dokumenta GZS o novih delovnih mestih ugotovil, da gre za potencial in ne obljubo 118.000 delovnih mest. Da bi uresničili vsaj pretežni del teh delovnih mest, bi morali odpraviti številne ovire in zagotoviti vire, ki niso le državni. In še bi lahko našteval. Navsezadnje je že iz uvoda tega dokumenta jasno, da ne gre za neto delovna mesta, ampak bomo do leta 2020 mnoga druga delovna mesta tudi izgubili. 

 

Bojim se, da komentator vsega tega tudi ni mogel vedeti, saj je v svojem prispevku citiral Agendo malega gospodarstva, ki pa o tem sploh ne govori. Nova delovna mesta obravnavata dva povsem druga dokumenta. Zamislite si avtomobilskega novinarja, ki bi kritiziral enega od novih modelov na trgu, hkrati pa citiral podatke iz servisne knjižice povsem drugega avtomobila!

 

Kdorkoli je pozorno prebral junijsko gradivo GZS o potencialu novih delovnih mest in julijsko Gospodarsko agendo GZS za novo Vlado RS, je lahko zasledil troje. Prvič: da oba dokumenta izvirata iz popisa na terenu in alarmantnih podatkov verodostojnih, tudi mednarodnih ustanov, o stanju v slovenskem gospodarstvu. Drugič: da se nova delovna mesta prvenstveno lahko kreirajo v izvoznih podjetjih in programih, storitvah (denimo v turizmu in informacijski tehnologiji, ker so tam relativno poceni) in infrastrukturnih investicijah, kjer pa je treba določiti prioritetne med omenjenimi, ne pa takoj nepremišljeno in trmasto z glavo skozi zid štartati s čim več investicijami. In tretjič: nič od tega, torej od razvojnega zagona, ne bo mogoče, če ne bo nižjih obremenitev gospodarstva in strukturnih reform. Z drugimi besedami: dovolj je ideoloških filozofiranj puritanskih neoliberalcev in neokeynesijancev. Potrebujemo kombinacijo ukrepov. 

 

Cerar torej potrebuje avto, ki mu bodo kmalu začele bistveno bolje delovati vse ključne funkcije. Osnutek koalicijske pogodbe je ponekod na dobri poti, ampak še daleč od tega cilja. Zlasti pa bodoči mandatar ne potrebuje vedeževalcev, ki - ne da bi prebrali osnovne dokumente - te iste komentirajo. Pa naj bodo to profesorji, komentatorji, direktorji, sindikalisti, ekologi ter drugi entuziasti ali navijači. 

 

Zakaj omenjam tudi profesorje? Ker so novinarji pogosto le pismonoše, namerno ali nehote. Že junija se je denimo oglasil eden od zelo znanih profesorjev s kritiko popisa 118.000 možnih novih delovnih mest do leta 2020. Spotaknil se je ob to številko in jo označil za utopično. Pa sem ga poklical in mu zrecitiral prvo stran dokumenta o potencialu novih delovnih mest, kjer so ključni pogoji zanje in druge bistvene informacije. Njegov odziv: "Dobro ste se zavarovali."

 

Ja, spoštovani bralci. Tudi nekateri znani profesorji, mnenjski voditelji, ne preberejo ključnih informacij, preden se podajo v oceno dokumentov. Pa če se pri pripravi dokumentov še tako potrudite z njihovo objavo na izpostavljenih mestih. Ko jih zalotite, da kritizirajo dokument, ki ga sploh niso prebrali, še vseh osnovnih informacij ne, pa se niti ne opravičijo, temveč vam celo malce sarkastično navržejo, da "ste se zavarovali". Pred kom? Pred njimi ali morda še pred kom drugim?

 

Mesec pozneje se je s podobno kritiko oglasil drug znani profesor. Ki tudi očitno ni prebral ključnih informacij, niti ni po njih povprašal pred svojim javnim komentarjem. 

 

Res je včasih žalostno živeti v tej dolini Šentflorjanski. Skrajni čas je, da populizmu in kritizerstvu, ne kritiki, rečemo STOP.

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ekologija, klimatske spremembe in politikantski populizem
8
15.12.2019 11:00
Preden človeštvo sprejme obvezujoče ukrepe za umirjanje segrevanja Zemlje, je potrebno nedvoumno ugotoviti vzroke, ki vplivajo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe
10
15.12.2019 02:24
Kazimir Malevič pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
8
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 3,214
02/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,708
03/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,847
04/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,524
05/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 1,027
06/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,487
07/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 835
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 827
09/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,791
10/
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
Uredništvo
Ogledov: 537