Berem in potem berem še enkrat. Ob novici, da bo zloglasna termoelektrarna Šoštanj (TEŠ 6), začela uvažati premog iz tujine, naletim na izjavo novoimenovanega ministra za okolje, ki je lucidno ugotovil, da v Sloveniji očitno nimamo dovolj svojega premoga - kar je bil eden izmed argumentov za projekt TEŠ 6 - in da je to zdaj dodaten razlog za to, da "pristopimo k predčasnemu zaprtju termoelektrarne". Še enkrat, da ne bo nesporazuma: naslednik odstopljenega ministra Jureta Lebna govori o tem, da bi samo nekaj let po zagonu termoelektrarne, za katero smo davkoplačavalci zmetali 1,3 milijarde evrov, zaradi zadrege s premogom objekt enostavno zaprli. Morda bi vlada sočasno oziroma že prej začela medijsko kampanjo za novi blok nuklearne elektrarne Krško (NEK), za kar bi verjetno plačali med 2,5 in 3 milijardami evrov? Potem bi počakali nekaj let in nato postali dežela brez jedrske energije, v končni fazi pa podobno kot Venezuela tudi brez elektrike, saj je iz alternativnih virov še dolgo ne bomo imeli dovolj elektične energije za preživetje. V temi, ki bi temu sledila, se ne bi videli niti velikanski reklamni panoji ob novi železniški progi med Divačo in Koprom s sloganom"Osel gre samo enkrat na led, Slovenec pa vsaj trikrat".

Kot da milijardni projekt TEŠ 6, ki je temeljil na zlaganem argumentu, da bo nova termoelektrarna kurila šaleški premog in tako ohranjala tudi delovna mesta rudarjev, ni bil dovolj hud udarec, se nam zdaj dogaja še njegova repriza v železu, imenovana Drugi tir. Ocenjena vrednost slednjega se lahko hitro približa ceni TEŠ 6, glede katerega še vedno ni nobenega pravosodnega epiloga, ker za kaj takšnega pač ni interesa. Zaradi tega je na položaju ministrice za pravosodje oseba, ki tam pač mora biti, da se slučajno ne bi kaj nepredvidenega zgodilo. Vloga stranke, ki je ena ključnih v t.i. šaleškem lobiju, je tudi sicer zelo hinavska.

Pravzaprav bi morali mediji kričati zaradi neverjetnega sprenevedanja socialnih demokratov, ki po eni strani sebi v prid politizirajo podnebne proteste mladih in se pridušajo, kako da so stranka zelene, okolju prijazne energije, po drugi pa - bodimo vendar iskreni - brez njih projekt TEŠ 6 nikoli ne bi uspel. Kako si potemtakem razlagati takšno dvoličnost? Kot shizofrenijo ali zgolj popoln politični oportunizem?

Glede okolja, ekologije, zelene energije in podobnih vrednot, ki so dandanes del slehernega odgovornega političnega diskurza, je nujno omeniti še nekaj, kar demantira tudi neposredno konkurenco socialnih demokratov. Govorim o Levici, katere vodilni predstavniki prav tako ne izpustijo priložnosti, da se ne bi zavzemali za ekologijo, okolju prijazno energijo, alternativne vire energije ipd. Če jih poslušamo, se nam milo stori. A taista Levica ima tudi izjemno pozitivno mnenje o nekdanjem sistemu. Poslanci te stranke - pa naj gre za Kordiša, Mesca ali Tomićevo - so izrazito naklonjeni socializmu, poudarjajo prednosti nekdanje SFRJ in nasploh ustvarjajo vtis, da je bilo življenje nekoč lepše, boljše in pravičnejše.

Ne bom se spuščal v filozofske razprave o naravi pravičnosti ali prednostih posameznih družbenih sistemov. Če razpravljamo o ekologiji in okolju prijaznih tehnologijah, o varstvu in skrbi za okolje, potem je treba zgolj pogledati v zgodovino Slovenije zadnjih desetletij in rezultati teh opevanih prednosti "demokratičnega socializma" so tu. Naj jih naštejem vsaj nekaj. Zal števila žrtev oziroma na smrt obolelih državljanov ne poznam, verjemem pa, da bi vas številke šokirale: (Salonit) Anhovo, (Cinkarna) Celje, (Rudnik svinca in cinka) Mežica ... Mežiški dolini so zaradi katastrofalnih posledic kopanja težkih kovin rekli Dolina smrti. Med najbolj onesnažena območja v Sloveniji sodijo tudi Zasavje, Jesenice, Idrija in kajpak Šaleška dolina. Do tako smrtonosnih posledic ni prišlo leta 1991, pač pa gre za dolgotrajno uničevanje okolja z nevarnimi snovmi, še posebej težkimi kovinami. V socializmu je bil odnos do okolja praviloma povsem ignorantski, civilna družba, ki bi opozarjala na posledice neustreznega gospodarjenja, pa prepovedana.

Malikovalci socializma, ki je v letih 1945-1990 zaradi človeku in okolju nevarnih tehnologij sistematično zastrupljal in uničeval več slovenskih regij, so bodisi popolni ignoranti bodisi notorični lažnivci. Če niso vedeli, da se je v bivšem sistemu z okolju ravnalo kot svinja z mehom, se lahko o tem podučijo, da ne bodo več govorili neumnosti. Če pa poznajo dejstva in resnico, a še vedno trdijo, da se zastrupljanje okolja in ljudi ni dogajalo, bi jih morali že zaradi etičnega kodeksa izključiti iz medijev in jim tako onemogočiti, da bi svoje laži še naprej ponavljali v javnosti.