Opazili smo

Šarec za Insajder: "Šabedra sem želel postaviti za ministra že pred pol leta, pa takrat ni sprejel"

Premier Marjan Šarec je v današnjem intervjuju za spletni portal Insajder.com odgovarjal na vprašanja, povezana z odstopi ministrov, razmerami v njegovi vladi, novim ministrom za zdravje Alešem Šabedrom, Fiskalnim svetom in proračunom, pa tudi visoko priljubljenostjo njegove stranke LMŠ, brexitom itd. Objavljamo nekaj najzanimivejših delov tega pogovora, ki je v celoti dostopen na tej povezavi.

05.04.2019 09:33
Ključne besede:   Marjan Šarec   Insajder   intervju   vlada

Foto: Insajder.com

"Včasih je bilo nekaj, kar danes jemljemo kot nedopustno in tega ne toleriramo, normalna praksa. In ti ljudje iz prejšnjih obdobij niti ne razumejo, da se je svet spremenil."

 

"Je prišel na neko podjetje nekdo, ki je dejal 'dajte mi svetovalno pogodbo', ne vem točno za kakšno vsoto, ob tem pa še rekel, 'saj je z LMŠ že vse zmenjeno' ..."

 

"Kdor ne zna delati, ne bo mogel delati, pa je lahko tudi petkrat iz Kamnika."

 

"Zlasti imam rad razne bivše ministre, ki se sedaj delajo pametne. Mene ne boste sedaj slišali o Kamniku izreči ničesar, niti besede. In ko bom šel iz te vlade, tudi ne bom nikoli komentiral svojih naslednikov. Ko si bivši, si bivši, imel si priložnost takrat, zdaj pa bodi tiho."

Kaj je težje, vlado sestavljati ali jo voditi?

Mislim, da je bilo zame tisto sestavljanje vlade kar težje. Če to primerjam z AGRFT – sprejemni izpit je bil najtežji, vse ostalo je bilo lažje potem. In isto je tukaj. Seveda, vlado voditi ni lahko, toda tista pogajanja, ko ne veš, pri čem si in kako bo, tudi niso enostavna. In nenazadnje, nismo imeli nič od poletja. In res ne vem, kdaj sem šel zjutraj težje v službo, kot tedaj poleti.

 

Kateri odstop ste najtežje sprejeli, verjetno Lebnov?

Da me je kaj spravilo prav iz tira – no, tega ni bilo. To je tako kot v nogometu, opraviš menjavo in greš dalje. Pri nekaterih je bil odstop moja želja, drugi so odstopili sami, res pa je, da pri Lebnu nisem bil navdušen, ker so zadeve tekle v pravo smer in vedno, ko se ta proces prekine, traja dolgo časa, da se nadaljuje. Pri nas pa je dolg proces , da imenuješ novega ministra. Zato smo imeli v programu stranke že pred volitvami zapisano, da se zavzemamo za to, da bi lahko predsednik vlade brez parlamenta, sam postavljal ali odstavljal ministre. Ne zato, da državnemu zboru ne bi zaupal, pač pa zaradi hitrosti postopka. Vemo, da se v tujini tudi vlade sestavljajo bistveno hitreje. In vsaka takšna menjava seveda povzroči določen zastonj. Ne bi pa rekel, da je to kaj tragičnega. Je pa to tudi posledica takratnih pogajanj, ko smo se o kadrih pričeli pogovarjat šele na koncu, ko so bili resorji že izbrani. Moram povedati, da je bil gospod Šabeder tudi takrat moja prva izbira, sem ga želel postaviti za ministra že pred pol leta, pa takrat ni sprejel, ker je bil tedaj šele pol leta v Kliničnem centru in ni želel zadev pustiti na pol narejenih. Skratka, težko je dobiti dobre kadre in to ni skrivnost. In kadar stranke pravijo, da imajo kadrov na pretek, tega ne moremo jemati čisto resno, ker dobre kadre je vedno težko dobiti, ne samo v politiki. Zame pa je velika prednost ravno to, da lahko kadre iščem tudi zunaj stranke. Nekateri namreč trdijo, da ima LMŠ "majhen kadrovski bazen". To je neka stara miselnost, ki ni na mestu. Jaz gledam na to drugače. Najprej me zanima, ali človek zna delati  in če bo dobro delal. Strankarsko članstvo za neko imenovanje nikakor ni pogoj.

 

Od vseh odstopov se zdi, da je bil najbolj tragičen prav odstop zdravstvenega ministra. Ljudje si najbolj želijo dobrega zdravstva. Tudi vi ste bili nekaj časa zdravstveni minister. Bo uspela presekati te hobotnice in narediti preskok na področju zdravstva? Ker to je očitno velik problem?

No, treba je povedati, da to, da bi bil zdravstven sistem že v startu zanič – ni res. Mi imamo še vedno dober sistem. V primerjavi s tujino in nekimi neoliberalnimi praksami imamo mi vendarle dobro zdravstvo, osnovno zdravstveno zavarovanje pa na krije kar precej stvari. Tisti, ki imajo operacije ali presaditve kakšnih organov, na koncu dobijo informativni izračun in v njem lepo piše, kaj vse je plačala zdravstvena blagajna. Torej ni vse tako zanič.

 

Imamo pa problem z organizacijo. Nekateri pravijo, da so čakalne vrste predvsem problem vodstva ustanov, kajti tam se izvajajo dejavnosti in ministrstvo samo ne more skrajševati čakalnih vrst. In deloma se s tem strinjam. Minister in vlada morajo zagotoviti potrebna sredstva, na ustanovah pa je, da imajo takšno organizacijo, ki omogoča zmanjševanje čakalnih vrst. Je pa res, da na ničlo ne bomo prišli nikoli. Vedno bodo čakalne vrste, tako je tudi v tujini, ne samo pri nas. Potrebujemo pa predvsem boljšo organizacijo. In digitalizacijo. To nam manjka, tu smo zaostali za razvitim svetom.

 

Težave bodo verjetno tudi pri usklajevanju različnih interesov med samimi zdravniki?

Čaka nas tudi uravnavanje različnih interesov. Gospod Šabeder prihaja iz prakse. No, očitali so mu tudi, da prihaja iz Semenarne in podobno, to so pač klasični slovenski folklorni dodatki, toda načeloma je tako, da se bo spopadel tudi s tem, kar ste omenili – javna naročila in hobotnice. Toda tega se ne boji, nenazadnje je podal tudi prijavo ob klicu, ki ga je prijel. Je pa ob tem res še nekaj – da je bilo včasih nekaj, kar danes jemljemo kot nedopustno in tega ne toleriramo, normalna praksa. In ti ljudje iz prejšnjih obdobij niti ne razumejo, da se je svet spremenil. Kot sem nekoč že dejal, je to kot Šiferejeva pesem Šifrerja, ki pravi "moj oče razumeti noče, da svet se je postaral za 40 let". In dejansko je tako. Tudi ko sem bil še na občini, so nekateri mislili, da se bo tako delalo, pa so poklicali v smislu "a mi zrihtaš to, a mi zrihtaš ono", ker je bil to včasih običajen način komuniciranja v družbi. Spreminjati te vzorce pa je zelo težko. Tu je veliko dela. Ob tem pa tudi sistem javnega naročanja včasih kar sili k preplačevanju. Ni vse optimalno.

 

Verjetno ste mislili na Janeza Zemljariča in njegov klic?

Ja, recimo. Je pa še verjetno kakšen kje …

 

A je? Lahko o tem poveste še kaj več? Menda so bili pritiski tudi okoli Šabedra in še glede koga, sami ste že nekaj namignili, ste lahko bolj konkretni?

No, bili so takšni primeri, sedaj ne vem natančno, za koga je šlo, to ve bolj naš generalni sekretar, ampak je prišel na neko podjetje nekdo, ki je dejal "dajte mi svetovalno pogodbo", ne vem točno za kakšno vsoto, ob tem pa še rekel "saj je z LMŠ že vse zmenjeno". Potem pa smo dobili povratno informacijo o tem in vprašanje, ali je to res, in smo rekli "absolutno ne". Tako se ne dela in tako nočemo delati, ker če bi tako začeli delati, bi bili hitro tam, kjer smo kot družba že bili. Tega ne potrebujemo. To so te zadeve, ki se dogajajo. Ne vem niti, če gre za kazniva dejanja, gre pa za poskuse zlorab. Tudi ko sem bil še v Kamniku je bilo veliko takšnih ki so rekli "saj sva z županom že vse zmenjena", jaz pa o tem nisem vedel nič. Jaz sem tudi znan po tem, da imam malo prijateljev in da sem bolj samotarski tip človeka, zato so ti očitki na moj račun še toliko bolj neutemeljeni. Včasih mi očitajo, da imam zaposlenih veliko ljudi iz Kamnika, ampak to so ljudje, ki so se dokazali z delom in so prišli na izkazano zaupanje. Kdor ne zna delati, ne bo mogel delati, pa je lahko tudi petkrat iz Kamnika. Moraš pa imeti okoli sebe ljudi, ki jim zaupaš in ki znajo delati.

 

Vam pa mnogi tudi veliko očitajo, če že govorimo o kaznivih dejanjih…

Uh, veliko!

 

Predvsem pri proračunu. Oglasil se je tudi Janez Šušteršič, nekdanji minister v Janševi vladi, ki je prav tako ocenil, da je sedanji proračun izven meja, ki jih je zapovedal tudi Fiskalni svet in da je protiustaven. Zakaj torej počnete takšna protiustavna dejanja, ste zgolj popustili posameznim pritiskom, zahtevam, ambicijam posameznih koalicijskih partnerjev, ki se jih ni dalo umiriti in spraviti v zakonite okvirje, ali so zahteve res takšne, da je bilo to, kar ste s temi 270 prekoračenimi milijoni naredili, nekaj nujnega?

Ne morem se strinjati s tem, da je to prekoračitev. Če ste brali blog Jožeta P. Damijana, je tam vse lepo napisano. Ko sem to prebral, sem si rekel, "no, pa se je našel vendarle nekdo, ki razume zadeve". Finančnemu ministru poponoma zaupam in glede na njegovo poreklo, če lahko uporabim ta izraz, vem, da je prej finančno strog kot permisiven in da ni naredil nič takšnega, kar bi klicalo po kakršnemkoli kazenskem, ustavnem ali drugačnem pregonu. To spremljanje presežkov in primanjkljajev je odvisno tudi od metodologije, to Damijan lepo opiše. Nam očitati kršitev ustave je smešno, saj smo že odplačali dve milijardi evrov dolga, zato smo se tudi zadolžili, ne pa za tekočo porabo, kot se je delalo v preteklosti. Zato si prizadevamo da bi imeli čim manjši dolg, da bi bili bolje pripravljeni na čase, ko bo prišlo do kakšnega novega pretresa. In pri zmanjševanju dolga smo med najbolj uspešnimi, če ne celo prvi znotraj Evropske unije. Fiskalni svet je sicer podal svoje mnenje, je pa istočasno tudi povedal, da ni potrebno biti plat zvona. In tako kot se islam ali krščanstvo zlorabljata za nečedna dejanja, tako nekateri zlorabljajo tudi mnenja Fiskalnega sveta, v smislu "grda, grda vlada, glejte, kaj nam dela", ampak dejansko se bližamo maastrichtemu kriteriju zadolženosti, ki je pri šestdesetih odstotkih bruto družbenega proizvoda. Mi pa bomo letos prišli na oseminšestdeset odstotkov. Glede na to, da ima Francija zadolžitev v višini sto odstotkov, Italija pa sto osemintrideset odstotkov ali več, je očitno, da mi nismo več med najhujšimi grešniki. Ob tem, da zmanjšujemo dolg, bomo morali še več narediti na njegovi strukturi, da pa bi bila to takšna tragedija, kot jo vidijo nekateri, je nepotrebno. Zlasti imam ob tem rad razne bivše ministre, ki se sedaj delajo pametne. Mene ne boste sedaj slišali o Kamniku izreči ničesar, niti besede. In ko bom šel iz te vlade, tudi ne bom nikoli komentiral svojih naslednikov. Ko si bivši, si bivši, imel si priložnost takrat, zdaj pa bodi tiho.

 

V zadnjem času smo vas videli tudi, kako znate biti malce hudi, na primer v parlamentu, ko je tekla razprava o vaši zavrnitvi nastopa v Evropskem parlamentu.

Res je.

 

Ob kritikah na vaš račun s strani opozicije sem se pogovarjal tudi s poslanci iz vrst vaše koalicije in nekateri so menili, pravi razlog za vašo zavrnitev povabila Evropskega parlamenta ni bilo slabo znanje angleščine, kar vem, da ne drži, pač pa morda vaš strah pred poslanskimi vprašanji. Kajti Evropskega parlamenta in njihovih poslancev ne moreš nadzorovati. In da bi lahko imeli težave pri oblikovanju odgovorov, v smislu, "glejte, kaj se je zgodilo Bratuškovi". Je to res?

Sploh ne. Glejte, tukaj gre za nagovor Evropskega parlamenta, tudi sami poznamo nagovor slovenskega parlamenta, ne pa za zaslišanje. To sta dve popolnoma neprimerljivi zadevi. Jaz se nobenih vprašanj ne bojim, se mi pa zdi res nesmiselno, da potem, ko sta predsednika vlade Slovaške in Malte govorila pred prazno dvorano – bilo je navzočih le trideset od 751 poslancev – govorim še jaz. Predstavljajte si, kako je to, ko tudi v našem parlamentu sedi samo trideset ljudi, pa je dvorana prazna. To, da nisem nastopil, je bilo ob tem usklajeno tudi z našim stalnim predstavništvom v Bruslju, oni so odsvetovali ta nastop, ocenili so, da v tem predvolilne času nima nobenega smisla, kajti nagovarjati nekoga, ki odhaja, o viziji Evrope, to res nima smisla. Že star slovenski pregovor pravi "petek, slab začetek". K temu pa je dodatno botroval tudi gospod Tajani s svojimi raznimi eskapadami. Zadnjič sem izkoristil priložnost in mu povedal, da to, kar je dejal, dojemam "kot nož v srce" in da bova o tem še debatirala, da s tem nismo zaključili, ker s tistimi opravičili nisem zadovoljen. Včeraj pa sem sprejel potomce bazoviških žrtev, kjer smo se pogovarjali ravno o tem. Mislim da ni šlo za nobeno zamujeno priložnost. Je pa res, da so evropski poslanci iz Slovenije in še nekateri zamudili priložnost, da bi avtonomnost odločanja prepustili meni oziroma stalnemu predstavništvu v Bruslju, pač pa so to komentirali.

 

Seveda me ne bo nihče prepričal, da je bila v ozadju skrb za Evropo ali kaj podobnega. Glede na to, da smo dva meseca pred volitvami, je jasno, kakšni nameni se skrivajo za tem in zato sem tudi v parlamentu govoril, kot sem. In za vsako svojo besedo stojim. Če se prestopa iz stranko v stranko zaradi izvolitev, če se Slovenijo obtožuje pred evropsko javnostjo, če so znotraj strank zaradi evropskih poslancev ne vem kakšni boji, potem opisano kritiko na svoj račun težko dojamem kot neko hudo skrb za Evropo. Zato se mi je zdelo prav, da sem dal svoj prispevek v parlamentu. In s to zadevo tudi zaključil.

 

Bi lahko glede Italije naredili še kaj? Morda pomagali svojcem, znova sprožil vprašanje vrnitve umetnin, izpostavili dejstvo, da Italija še ni prevzela denarja za optantsko imovino in podobno? Res je, da so naši zavezniki in da si je potrebno truditi za dobre odnose, ampak ali ne bi bilo prav, da ta neka vprašanja poskusi razčistiti tudi vaša vlada?      

Temu je bil namenjen tudi obisk gospoda Marka Bidovca oziroma potomcev bazoviških žrtev. Zanimivo je, da tudi rajnka Jugoslavija nikoli ni od Italije zahtevala poprave teh krivic. Ampak sedaj imamo samostojno Slovenijo in sedaj bodo potomci bazoviških žrtev verjetno sprožili postopek rehabilitacije na sodišču, kjer utegne biti proces zelo dolg. Ker drugače kot po sodni poti se to očitno ne da doseči. Neposredno pa se v sodne procese seveda ne moremo vmešavati. Se pa strinjam, da bomo morali, zlasti v luči zadnjega dogajanja, Italijo na nekakšen način spomniti na določene zadeve, kajti problem je, da se danes v Italiji skorajda zanika kakršenkoli fašizem. Gospod Tajani je namreč za moje pojme izrekel še nekaj hujšega kot tisto, kar je povedal v Bazovici. Dejal je tudi, da je bil Mussolini dober državnik, dokler ni šel skupaj v vojno s Hitlerjem. Kar že faktografsko ne more držati, kajti vemo, kaj je bilo v Abesiniji, ki jo je Italija - v svoji želji po kolonizaciji, ker je to obdobje nekoliko zamudila - okupirala. Vemo, da so po vzponu fašizma vse do rapalske meje poitalijančevali, kršili pravice Slovencev in da so bile bazoviške žrtve podobno kot TIGR in Maister bolj kot ne zamolčane, ker to niso bili neposredno tudi komunisti. Fašizem je torej že davno pred drugo svetovno vojno povzročil toliko gorja, da res ni mogoče pritrditi Tajaniju že na ravni dejstev. In če je Mussolini naredil nekaj dobrih cest in izsušil pontinsko močvirje, kar prej še nikomur ni uspelo, seveda samo zaradi tega še ni dober državnik, nikakor ne. Ideje nacizma, fašizma in japonskega imperializma so bile sprevržene že v svojem bistvu in zato nas takšne izjave lahko skrbijo.

 

Z neko drugo sosedo imamo tudi težave. S Hrvaško. Tja še niste odšli. Ali to pomeni, da tudi do sodbe sodišča v Luksemburgu tja tudi ne boste odšli?

Res je, da se mi prav mudi ne, kajti če grem tja, želim slišati neki uradni odgovor tudi glede arbitražne odločitve. Govorim o uradnih obiskih, zasebno sem na Hrvaško medtem že šel, tako kot gospod Plenković hodi v Slovenijo zasebno, ker ima očeta na Ptuju. To so druge zadeve. Ko bom šel uradno na Hrvaško, bi rad slišal odgovor, ki bo zadeve nekam premaknil. 

 

V geopolitičnem smislu se v svetu v zadnjem času nekaj spreminja. Celo Evropa ima vedno več skupnih pogledov s Kitajsko. Kitajski predsednik je pravkar obiskal Francijo in Italijo, na Hrvaškem kitajski gradbeniki gradijo most na Pelješac in še kaj, kitajski investitorji pa imajo ob investiciji v mariborsko letališče številne težave. Se vam ne zdi, da smo Kitajsko, ki je vedno pomembnejša in bo še pomembnejša v prihodnjih desetletjih, nekoliko izgubili iz fokusa in bi Slovenija glede tega morala narediti več?

Ravno na to temo smo imeli evropski vrh in ugotovili, da je Kitajska partner, pa tudi velik rival. So določene zadeve, ki jih moramo vzeti v obzir. Gre za enakopravnost poslovanja. Mi vemo, da tam ni svobodnega trga, pač pa se precej poslov delegira s strani države. Tam ni javnih naročil v tem smislu, kot so pri nas, na mizi pa je tudi vprašanje človekovih pravic. Bistveno je vprašanje enakopravnosti. Evropska Unija mora ob sodelovanju s Kitajsko nastopati skupaj. Kitajska je priložnost za sodelovanje, vendar moramo biti pazljivi pri mnogih dejavnikih. Evropska unija je tudi glede tega vprašanja malo razdeljena. Glede pobude 16+1, ko jo bomo imeli v Dubrovniku naslednji mesec, je očitno, da tudi velike države v EU niso povsem zadovoljne s to pobudo. To kaže tudi zadnji primer, ko komisarka Verstagerjeva ni dovolila združitve Alstoma in Siemensa, je pokazal, da je bila ta združitev vprašljiva zaradi monopolizma znotraj Evropske Unije. Za nastop na Kitajskem ali kjerkoli izven EU pa bi bila ta združitev nujna. Ker kot celotna EU smo že včasih premajhni. Ta pobuda 16+1 zato v Evropi ni bila povsod sprejeta z enako naklonjenostjo, vedeti pa je treba, da kot majhna država v EU ravnaš drugače, kot pa če si velika. In zato ta pobuda 16+1 zagotovo je dobrodošla, mi se bomo v okviru nje pogovarjali o sodelovanju, res pa je, da bomo težko enakopravno sodelovali. Ker ko pri nas nekdo pokliče v UKC, je ovaden in prijavljen, tam na Kitajskem pa država dirigira. Ko politbiro reče, da bo nekdo delal ali ne, glede tega ni ugovorov. To je treba imeti prav tako pred očmi. Gre tudi za vprašanja konkurenčnosti in podobno. S Kitajsko je treba imeti dobre odnose, toda treba je vedeti, da je to sodelovanje zahtevno.

 

Kot predsednik vlade ste pogosto tudi na prizorišču najbolj dramatičnega dogajanja v zadnjem času v EU. S tem mislim seveda na brexit. Imeli ste kontakte tudi z Mayevo, kakšen je vaš vtis, kaj se bo sploh zgodilo? In kaj bi bilo za Slovenijo najboljše?

Če začnem od zadaj, bi bilo najboljše po mojem mnenju – to sem povedal tudi Theresi May, ko sva zadnjič skupaj vstopala v prostor – da bi rekli, da je vse skupaj mission imposible in da bi ali šli na nekakšen nov referendum ali pa od vsega odstopijo in ostanejo znotraj EU. To bi bila po kmečko povedano najboljša opcija. Res bi izgubili dve leti in pol, ampak nič hudega. Smo se iz tega vsi nekaj naučili, tisti, ki bi radi še kakšen "exit", pa so videli, da to povzroča samo težave in nič dobrega. Toda bojim se, da za to v tem trenutku ni možnosti. Ob prvem roku Velika Britanija seveda ni odšla, ker se je vse zapletlo, sam pa sem bil med tistimi, ki opozarjajo, da trdi brexit ne bo prijeten za nikogar, vendar se bomo na to navadili. Tudi na  zasedanju sveta sem dejal, da nam je tega počasi dovolj. In da se mi ne bomo učili voziti po levi. Ker če bomo podaljševali roke za brexit vse do prvega dneva EU volitev, je to še možno, kar je čez, pa nas spravlja v nelegitimen položaj, ker potem v Evropskem parlamentu ne bomo imeli poslancev iz Velike Britanije. Tako kot smo bili mi do 29. januarja 1991*, dokler nas niso priznali, formalno še zmeraj v Jugoslaviji in smo lahko počeli, karkoli smo hoteli, vendar smo še zmeraj imeli še neko že sicer razpadlo zvezno predsedstvo, institucije in podobno. Tu se ob tem zastavlja vprašanje, kako naj v prihodnje zaseda Evropski parlament in podobno. Ob tem se bo na primer Hrvaški v primeru odhoda Velike Britanije število poslancev povečalo za enega in ni jasno, kako naj razpišejo volitve, če ne vedo, za koliko poslanskih mest? Gre celo za taka, povsem praktična vprašanja. In zato ne moremo zato, ker se je v Britaniji neka pregreta glava spomnila, da bi bilo dobro oditi, imeti sedaj za talca celotno EU. To nikakor ni prav. In bolj kot bomo podaljševali te roke, več težav si bomo naredili. To je kot reševanje utapljajočega, ki te potegne s seboj. Problem bo seveda Irska in odnosi z drugimi državami, ampak res je, da se britanski poslanci resnosti položaja sploh ne zavedajo. Predsednica vlade pa tudi ne vem, ali ima kakšno rešitev v roki. In ko so drugi spraševali "Theresa, povej, kaj še potrebuješ", sem bil sam proti temu in sem dejal, da je ne razumem več. Mislim, da je Mark Rutte, predsednik nizozemske vlade, dal najboljšo primerjavo za Mayevo – da je kot lik iz Montya Pythona, da je kot vitez, ki mu odsekajo vse okončine, pa se še kar ne preda. In ta Ruttejeva primerjava je stoodstotno točna. Zato ne vem, kaj se bo zgodilo. Mi bomo imeli verjetno do 12. aprila verjetno zopet neki izredni svet, kjer se bomo odločali, kaj storiti. Pri nekaterih je velik strah pred brexitom, ki skrbi tudi mene, toda v svojo škodo ne moremo iti. Razen če bi se Velika Britanija "za rezervo" odločila izvesti evropske volitve, da bi parlament po teh rokih lahko vsaj začel delovati.

 

Če strnem – problem brexita je nastal zaradi skrbi, da bodo torijci, torej konservativna stranka razpadli. To je ves čas le reševanje konservativne stranke. In brexit je nastal kot poskus reševanja konservativne stranke. Notranjepolitične težave ene države so tako postale problem celotne Evrope. Povedano drugače – zaradi enega zrezka ubijamo kravo.

 

Popularnost vam raste. No, precej je narasla, sicer je bilo zadnji mesec nekaj slabše, pa vendarle. Kako gledate na te ankete javnega mnenja?

Ne bi rekel, da je zdaj slabše, rekel bi, da je bilo prej preveč dobro. Seveda se je že pozabilo, da smo kot vlada Štartali z 18 odstotno podporo, ta je nato iz neznanih razlogov narasla in se je sedaj nekoliko umirila. To je kot pri naših športnikih. Vedno je nevarno za poraz tedaj, ko vodijo. To velja zlasti pri nogometu in kolektivnih športih. Zato imam ta rezultat, ki je zdaj, nekoliko raje, ker ko je Ninamedia namenila 31 odstotkov naši stranki, sem kar malo debelo pogledal. Ni mi bil všeč tak rezultat, ker se mi zdi, da so prava anketa vedno samo volitve. Raje imam, da so številke nižje, da smo na bolj realnih osnovah. Me pa motijo, ne ankete, pač pa interpretacije teh anket. Recimo, takoj po zadnjih anketah so nekateri rekli, da nam je "podpora močno padla.« To je seveda veliko vprašanje. Na eni od televizij so rekli, da je "po začetnem navdušenju sedaj podpora upadla". Ni res, začetnega navdušenja ni bilo. Prve štiri mesece te vlade smo poslušali, da smo zanič, imeli smo osemnajstodstotno podporo. Potem je šla na dvajset in tako naprej, vse do sedemdeset. Pričakoval bi, da bodo analize realne. Zato imam tudi rad zgodovino, ker so v zgodovini pomembna dejstva. Tako kot za Jugoslavijo zgolj na podlagi dejstev ni mogoče reči, da je bila samo zanič država. Imeli smo različna obdobja, najprej smo imeli stalinizem, pa obdobje umirjanja, pa sedemdeseta leta, ko je šlo marsikaj navzgor, in osemdeseta, ko je šlo navzdol. Enako je pri anketah. Rad imam, da se vse pove realno, kot je res. Da pa bi na podlagi teh anket sodil, kako bo v prihodnosti, je to enako, kot da bi se znašal na poln želodec in lepo vreme. To vse mine.

 

* Premier šarec je verjetno mislil 15. januar 1992, ko je tedanja EGS (oziroma njene članice) priznala Slovenijo (op. uredništva)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
In memoriam Breda Kralj (1966-2019)
0
04.11.2019 09:33
Vse v Bredinem življenju je bilo prepletno z nežno ironijo: luna molči in smrt jo objema. V vse, v popolnoma vse, je vtkala ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Miodrag Kostić je dal Krisu na razpolago svoje zasebno letalo
5
01.11.2019 00:15
Čez nekaj dni, predvidoma v sredo, bo zgodba o Krisu dobila srečen konec, kajti 19-mesečni fantek bo odpotoval v Kalifornijo, ... Več.
Piše: Uredništvo
Tanji Fajon v razmislek: O narodnoosvobodilnem boju in revoluciji
17
30.09.2019 14:00
Revoluciji se je potihem odpovedala in jo s tem tudi izdala ravno borčevska organizacija. Pol stoletja jo je namreč slavila s ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Učna leta mladega Tonina: Izganjalci tujih investitorjev
3
11.09.2019 09:28
Stranka Nova Slovenija z Matejem Toninom na čelu dobiva iz dneva v dan novo podobo. Spremembe so seveda vedno dobrodošle, kot ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Dušan Merc piše Zoranu Pozniču (tj. ministru za kulturo)
3
21.08.2019 00:47
V Bologni in Frankfurtu se bosta slovenska književnost in založništvo končno predstavita v svetovni areni. Velika priložnost. ... Več.
Piše: Uredništvo
Mirupafshim*, Telekom! Slovenija "zapira" še zadnjo večjo telekomunikacijsko naložbo v tujini
0
16.08.2019 19:00
Potihoma in diskretno se Telekom Slovenije umika še iz zadnjega tujega trga regije, v kateri je v minulih dveh desetletjih ... Več.
Piše: Uredništvo
Maksim Poletajev: Mercator prihaja v skupino Fortenova
3
24.07.2019 15:00
Največje slovensko podjetje je iz dneva v dan bližje dokončni konsolidaciji. Vsaj tako lahko sklepamo ob novici, da bo še letos ... Več.
Piše: Uredništvo
Frekvence 5G v Monaku, kdaj pa v Sloveniji?
1
11.07.2019 16:46
Ob novici, da bo Monako vsak trenutek dobil 5G omrežje, se velja spomniti na dvoje: da poslovanje evropskih in ameriških ... Več.
Piše: Uredništvo
Mercator se finančno konsolidira
1
03.07.2019 15:32
Po tem, ko sta skupina Mercator in podružnica ruske banke VTB konec maja podpisali pogodbeno dokumentacijo za refinanciranje ... Več.
Piše: Uredništvo
Trump: Ameriška podjetja lahko svobodno poslujejo s Huaweijem
0
01.07.2019 13:50
Kritiki mu tega ne zmorejo priznati, vendar je ameriški predsednik Donald Trump v enem tednu rešil več svetovnih problemov kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Primer Pavliha: Njegova resnica
8
12.06.2019 11:08
Dr. Marko Pavliha je v svoji današnji kolumni na portalu Ius-Info z naslovom Moja resnica pojasnil svojo plat zgodbe o svoji ... Več.
Piše: Uredništvo
MGC Bistrica: Nepremičninska posrednica je jemala 25.000 evrov "varščine" za nakup stanovanja?!
0
29.05.2019 09:01
Na enega večjih gradbenih projektov v Domžalah v zadnjih letih, ki naj bi rešil problemoskrbovanih stanovanj in doma ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Gianni De Michelis (1940-2019)
2
14.05.2019 14:21
Gianni De Michelis je bil nekako nagnjen k dobremu in zabavnemu življenju, kar je ob obisku vLjubljanipokazal s tem, da se je še ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Društvo novinarjev o zadevi Makovec: Grožnje ne sodijo v demokratično družbo!
1
17.04.2019 09:47
Ob nedavni grožnji, ki jo je diplomat Marko Makovec naslovil na urednika portala+, potem ko smo razkrili, kako je prejemal ... Več.
Piše: Uredništvo
Dobra država poziva vlado, naj obsodi aretacijo dobrega žvižgača Juliana Assangea
1
12.04.2019 10:04
Po pričakovanjih se je zaradi včerajšnje aretacije ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea v Londonu prva odzvala opozicija, ... Več.
Piše: Uredništvo
Mediji in njihovi standardi: Od Dragana Šolaka do hrvaškega prisluškovanja
4
10.04.2019 08:15
Slovensko medijsko sceno trenutno pretresata dva večja škandala. Prvi je domnevni poskus pritiska hrvaške vlade - domnevni zato, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Jamnik proti Kostiću: Totalna medijska vojna
1
20.03.2019 00:00
Pred vrati je dolgo pričakovani razplet okoli prodaje Abanke. Rok za oddajo zavezujočih ponudb se izteče danes. Zadeva je hudo ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Kdo vse se igra z energetiko in obnovljivimi viri energije
3
11.02.2019 11:47
Naša država je že večkrat napovedala aktivne ukrepe za povečanje deležaobnovljivih virov energije(OVE) v energetski bilanci, pri ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Dosje Thermana: Zdravilišče, ki je simptom tranzicijske Slovenije
1
27.11.2018 10:19
Sporni dogodki v zvezi s toplicami Thermana, ki se te dni obravnavajo na sodišču, in ki so predmet kriminalističnih preiskav, so ... Več.
Piše: Uredništvo
29 let po padcu Berlinskega zidu: Noč, ko se je zgodila največja ulična zabava v zgodovini človeštva
1
09.11.2018 13:31
Mineva 29 let, odkar je tudi fizično padel Berlinski zid, ki je skoraj štiri desetletja ločeval Evropo na demokratični Zahod in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,536
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,154
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,588
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,466
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,956
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,867
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,351
08/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 943
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 699
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,117