Včeraj smo poročali o škandalu z imenovanjem bodočega veleposlanika na Hrvaškem. Nekdanji predsednikov svetovalec Marko Makovec, sicer eden izmed kandidatov v postopku, ki uradno še vedno ni zaključen, je v nekaterih medijih že kar izbran, zato so mu ljudje začeli izrekati čestitke za novo delovno mesto. A to še ni vse: protežirani kandidat, za katerim najverjetneje stoji Borut Pahor, se je za prejete čestitke tudi zahvaljeval.
Marko Makovec, ki je trenutno zaposlen na slovenskem veleposlaništvu pri Evropski uniji, se je tako še dodatno zapletel v že tako ali tako skrajno občutljivo zgodbo o imenovanju bodočega slovenskega veleposlanika v Zagrebu, od koder se čez dobra dva meseca vrača sedanja ambasadorka Smiljana Knez. Če bi ob čestitkah, ki so bile bržkone rezultat medijskih interpretacij, odreagiral hladnokrvno, potem bi tiste, ki so mu jih izrekali, diskretno opozoril, da gre za nesporazum. Toda namesto tega se je javno zahvaljeval za nekaj, kar se (mu) sploh še ni zgodilo. In kljub temu, da je kasneje poskušal izbrisati problematične zapise na Facebooku, shranjeni posnetki zaslona, s katerimi razpolagamo, kažejo dejansko stanje:
Kaj pomeni, če se nekdo zahvali za prejete čestitke za nekaj, kar se uradno še ni zgodilo?
Makovčeva reakcija je vse skupaj namreč dodatno zapletla, saj je kandidat za veleposlaniški položaj s t.i. konkludentnim dejanjem dal vsem vedeti, da je služba v Zagrebu že njegova - in to ne glede na dejstvo, da uradnega postopka za izbiro veleposlanika v Zagrebu sploh še ni konec! To pa odpira nekoliko manj prijetne dimenzije te zgodbe, kar smo želeli skladno z zakonom o medijih preveriti tudi v uradu predsednika republike Boruta Pahorja. Poslali smo mu pet novinarskih vprašanj (na katere odgovore še čakamo):
1. Kako komentirate dejstvo, da so na socialnih omrežjih ljudje že čestitali za imenovanje za veleposlanika enemu izmed domnevnih kandidatov za to funkcjo, čeprav uradni postopek sploh še ni končan?
2. Kako komentirate ob tem morebitne sume, da gre v tej zadevi lahko za v naprej dogovorjeno izbiro, kajti kako naj si drugače razlagamo reakcije nekaterih ljudi, ki so enemu izmed kandidatov za veleposlaniški položaj v Zagrebu v teh dneh že čestitali?
3. Sprašujemo vas namreč kot predsednika republike, pa tudi kot nekdanjega premierja, ki ga z enim izmed kandidatov - konkretno, gre za gospoda Marka Makovca - povezuje dolgoletno sodelovanje. Kaj vse je gospod Makovec opravljal za gospoda Boruta Pahorja, ko je bil ta premier oziroma ko je bil že predsednik republike?
4. Kakšno je sicer uradno mnenje predsednika republika glede kandidature Marka Makovca za ambasadorja v Zagrebu? Kako komentira oceno, ki se pojavlja v javnosti, da je gospod Makovec "Pahorjev kandidat".
Že včeraj smo poročali (vir), da se je v nekaterih medijih Makovec pred dnevi pojavil kot "bodoči veleposlanik" v Zagrebu, četudi formalno do izbora še ni prišlo in je postopek uradno v teku. Verjetno so takšne javne objave ustvarile zmoten vtis, da je Marko Makovec že postal novi veleposlanik, saj so se na socialnih omrežjih začeli oglašati njegovi prijatelji, znanci in kolegi - med njimi, da bo ironija še večja, so celo veleposlaniki in diplomati, ter Makovcu čestitati za novo delovno mesto. Toda namesto da bi jih opozoril, da gre za lažnivo novico, fake news in da komisija sploh še ni formalno zaključila dela, se jim je Makovec zahvaljeval (!?!).
Si predstavljate to: kandidat za veleposlaniško funkcijo, ki sploh še ni izbran, mirno sprejema čestitke za imenovanje in se zanje tudi zahvaljuje! Kaj to pomeni? Kako si to lahko razlagamo? Večina ljudi bo bržkone pomislila samo na eno: da so že od vsega začetka zmenjeni. Da so torej povsem utemeljeni sumi, da bi bil postopek dejansko lahko prirejen oziroma da je bil Marko Makovec že v naprej določen, da gre v Zagreb. Če pustimo ob strani dejstvo, da je bil v času Pahorjeve vlade kot premierjev svetovalec soodgovoren za blamažo z arbitražo - in da naj bi zdaj "za nagrado" odšel ravno v Zagreb -, potem je vse skupaj seveda zanimivo za Komisijo za preprečevanje korupcije, ki smo jo včeraj formalno kot medij opozorili na ta primer.
Pričakovati je, da se Pahor svojemu dolgoletnemu zaupniku in sotrudniku v polomiji z abitražo zlepa ne bo odrekel. Poznavalci ocenjujejo, da je večja verjetnost, da bi kot veleposlaniški kandidat "padel" Erik Kopač, nekdanji generalni sekretar SMC in kasnejši Cerarjev svetovalec za nacionalno varnost, ki naj bi šel na sedež zveze NATO za veleposlanika. Če bo Pahor kot krivca za blamažo z Makovcem prepoznal kabinet zunanjega ministra Mira Cerarja, potem bo zgodba še zanimiva. Kajti iz ministrove omare v Mladiki lahko hitro pade še kak okostnjak; denimo to, kako je Cerar popolnoma instrumentaliziral kadrovsko komisijo, ki po novem ni smela predlagati enega kandidata za veleposlaniški položaj, ampak kar tri - da bi na koncu lahko po politični liniji izbrali "našega" človeka ...
Letos imamo očitno precej smole z nekaterimi veleposlaniškimi kandidati - a ne kariernimi, pač pa političnimi, torej tistimi, ki spadajo v t.i. politično kvoto. Med te sodi tudi Tanja Strniša, bodoča veleposlanica na Češkem, ki je za zdaj še državna sekretarka za ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gospa spada v orbito Židanove stranke SD in je kot državna sektetarka naročila anketo med kmeti (kako ravnajo s svojimi travniki) v vrednosti skoraj 50.000,00 evrov podjetju brez zaposlenih, ki je bilo po zakjučku tega "projekta" izbrisano iz sodnega registra (vir). Po kmečko povedano: ustanovili so ga le za to, da se lahko pobasali proračunski denar.
Za konec pa še namig, ki smo ga dobili v zvezi s t.i. političnimi veleposlaniškimi kvotami. Te so se v zadnjem času zelo razpasle, ustvarilo pa se je prepričanje, da daje politiki pravico do 10 % političnih veleposlanikov kar zakon o zunanjih zadevah. (njegov 27. člen). V resnici ni tako: omejeni zakon v sedmem odstavku 27. člena pravi:
Delež oseb iz drugega odstavka lahko znaša največ eno desetino vseh vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov.
Kar pomeni, da gre za izjemo, ne pa pravilo - in to zmotno interpetacijo je slovenska strankarska politika vseh barv v zadnjih letih popolnoma zlorabila, zato ne bi bilo slabo, če bi nekdo, ki izkazuje pravni interes, enostavno zahteval obvezno razlago 27. člena zakona o zunanjih zadevah ...