Komentar

Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!

Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih letih je praznenje idološkega prostora potekalo tako intenzivno, da bolj ne bi moglo. Redki so takšni zgodovinski trenutki, ko to vidiš s prostim očesom. Mladen Stilinović je bil generacija pred nami, zato je zanj izginjanje ideologije pomenilo hitrejše prehajanje v prazen prostor (kapitalizem ni ideologija, je kategorija zla). Po razpadu Balkanije je vstopil v prostor univerzalizma. V prostor prehoda. Ponovno je ponovil obliko javnega spanja, ponavljanje je oblika smrti. Vsi smo okupirani z napetostmi spanja.

06.04.2019 21:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mladen Stilinović   Eksploatacija mrtvih   fotografija   Hal Saflieni   Malta   spanje   smrt   Željko Kipke   Aleksandra Vajd

Foto: mladenstilinovic.com

Raztrgal je Krleževo ideološko pretvarjanje do neprepoznavnosti. Ni prenesel Krleževega nerazumevanja vizualne umetnosti, ni prenesel ideje Krleževe in Vidmarjeve avtoritarne ideološke pozicije.

 

Med tem, ko sem v muzeju čakal na začetek produkcijskega sestanka, sem zagledal skozi odprta vrata enega od muzejskih kabinetov meni več kot znano konceptualno fotografijo-umetnino Mladena Stilinovića z naslovom Umjetnik radi (Umetnik dela - Artist as Work). Na fotografiji je bil posnet umetnik Stilinovič med tem, ko je spal v postelji, pokrit s pregrinjalom. Na tej konceptualni fotografiji je Mladen Stilinović model fotografije, istočasno pa je njegovo spanje motiv fotografije. Na njej predstavlja pozicijo umetnika med delom oziroma med spanjem. To konceptualno umetniško delo je bilo pred dvema letoma v dveh različicah predstavljeno na 57. Beneškem bienalu. Obe verziji sta bili postavljeni na vhodu italjanskega paviljona med otvoritvenimi umetninami. Prva serija fotografij je bila posneta leta 1978 v umetnikovem delovnem okolju, druga pa je bila posneta leta 2011, ko je spal v razstaviščnem prostoru skupaj s svojim umetniškim ciklusom Eksploatacija mrtvih.

 

Sam sem v obeh umetniški serijah gledal motiv smrti, redko sem ju razumel v kontekstu Stilinovićevega manifesta posvečenga - lenobi, kaj šele v odnosu do dobesednega spanja, sploh po tistem, ko je Mladen leta 2016 umrl.

 

 

Zgodovinska vzporednica

 

Podobno se mi je zgodilo, ko sem prvič videl netipično arheološko najdbo, naslovljeno po njenem motivu - Speča gospa (Sleeping Lady). Nastanek umetnine strokovnjaki datirajo v leto 3600 pr.n.št. do 2500 pr.n. št.. Izredno umetnino so našli v podzemnem hramu Hal Saflieni, danes pa jo lahko vidite v arheloškem muzeju v Valletti na Malti. Iz njene skulpturalne drže je natančno razvidno, da gospa, ki leži na boku - spi. Bodisi, da se je prepustila popoldanskem spancu, ali pa jo je anonimni umetnik opazoval globoko v noči. V vsakem primeru je dvanajst centimetrsko podobo oblikoval z neverjetnim občutkom za modeliranje in detajliranje njene drže. To je popolnoma netipična umetnina iz obdobja neolitika, ki nima nikjer na svetu svojega ekvivalenta.

 

V kontekstu nekropole jo popolnoma drugače interpretiramo, kot če bi jo opazovali ali opisovali izven konteksta arheološkega najdišča - svetišča. Obstajajo namreč številne, prevladujoče interpretacije, da podoba Speče gospe transcendira smrt. Da je njeno spanje smrt sama, spanje v kontekstu grobišča pa predstavlja prehod gospe iz fizičnega v metafizičen svet. Neolitski umetnik je pri tem želel, da smrtnica opravi uspešen prehod iz življenja v svet duhov. Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!

 

 

Speča gospa (Sleeping Lady), Malta

 

 

***

 

Z današnjim komentarjem želim reflektirati spanje in smrt ter umetnost Mladena Stilinovića, s posebnim poudarkom na njegovem umetniškem ciklusu Eksploaticija mrtvih. Ponovimo za potrebe komentarja teze Maksima Gorkega, ki jih je v svojih pismih s Caprija namenil Vladimirju Iliču Leninu-Uljanovu (po spominu):

 

Zadržati moramo v svojem govoru besedo - upor, omogočiti ji moramo, da bo vedno znova prisotna in da bo oblikovala nove in nove generacije mladih ljudi. Besedo bogoborstvo moramo usmeriti proti tistim vsem zastopnikom, usmeriti jo moramo v ljudi srednjih let. Besedi bogostvarstvo pa moramo omogočiti, da se odreče vsem konkretnostim, zastopa naj le generalno idejo očiščeno oponašanja. Zastopa naj ljudi v poznih letih.

 

Mladen Stilinović je bil leta 1978 star enaintrideset let. V Eksploataciji mrtvih je uporabljal za svojo umetniško prakso pretekle stilne poetike, ki jih je oživljal samo zato, da jih je med seboj soočal. Soočal je izpraznjene znake. Že v izhodišču ni eksploatiral mrtvih ljudi, temveč njihove znake, ki so med ideološkim pohodom izgubli svoj energetski naboj. V eksploataciji mrtvih gledamo umetniško življenje mrtvih znakov. Inflacijo znakov!

 

Sam sem sicer Stilinovičeve znake spremljal od blizu, bolj blizu jih ne bi mogel. Leta in leta sem nosil obleko, ki jo je Stilinović poslikal. Vedno znova, ko sem jo slekel, sem se vznemiril zaradi energetskih silnic umetniških motivov. Seveda sem v njih veroval in še vedno v njih verujem, čeprav so to danes predmeti muzejske obravnave.

 

Seveda verujem - v umetnost!

 

Podobno kot Stilinović sem zelo hitro zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih letih je praznenje idološkega prostora potekalo tako intenzivno, da bolj ne bi moglo. Redki so takšni zgodovinski trenutki, ko to vidiš s prostim očesom. Stilinović je bil generacija pred nami, zato je zanj izginjanje ideologije pomenilo hitrejše prehajanje v prazen prostor (kapitalizem ni ideologija, je kategorija zla). Po razpadu Balkanije je vstopil v prostor univerzalizma. V prostor prehoda. Ponovno je ponovil obliko javnega spanja, ponavljanje je oblika smrti. Vsi smo okupirani z napetostmi spanja.

 

Mladen Stilinović je bil leta 2014 star sedeminšestedset let: Nazadnje je javno spal v prostoru, ki ga je naselil s svojo umetnostjo, ravno s ciklusom Eksploatacija mrtvih. Vztrajal je v spanju, včasih se je zbudil, a se ni nikoli zbudil v bodočnosti. Vztrajal je v metodološki ničli. Močno se je zavzemal za dialog s preteklostjo brez prisotnosti bodočnosti. Nikoli ne bom pozabil, kako se je na Reki v prisotnosti Dejana Kršiča razburil zaradi Miroslava Krleže. Raztrgal je Krleževo ideološko pretvarjanje do neprepoznavnosti. Ni prenesel Krleževega nerazumevanja vizualne umetnosti, ni prenesel ideje Krleževe in Vidmarjeve avtoritarne ideološke pozicije.

 

 

Mladen Stilinović, Poj! (1980)

 

 

Šele skupaj postavljene umetnine omogočajo razumevanje časa, omogočajo ironizacijo, zapeljevanje in celo denunciacijo. Mogoče je Krležo poznal celo od blizu, bil je namreč otrok diplomata. Sam sem občudoval Krleževe Zastave. Takrat na Reki sem Krležo prvič in zadnjič branil. Komaj se je vzdržal, da ni še mene napadel.

 

Stilinović pravi, da ni umetnosti brez posledic. Posledice so bile v devetdestih letih vidne. Znaki so se napolnili s črno sluzjo smrti. Kot zapiše briljantni Željko Kipke: To je svet, kjer veljajo zakoni večne sedanjosti. Stilinović v svojem celotnem opusu ponavlja preteklost, istočasno pa prazni in polni znake do nezavesti: mrtvost znaka je oblika moje svobode, da si lahko sploh omogočim svet brez terorja preteklosti! Pomembno je povedati, da je prvič razstavljal Eksploatacijo mrtvih v delavski baraki. To je bil za Stilinovića skoraj sakralen prostor, delavsko svetišče, podobno kot Hypogeum.

 

Stilinović je že v svojem izhodišču naponjen s stilom. Za potrebe komentarja sem si iz knjižnice izbral Mladenove razstavne  kataloge: Gledam tisto isto fotografijo iz leta 1978, fotografija se fokusira v možganih, ne pa v očesu, s kognitivnim procesiranjem lahko proizvedemo umetnine, ki nimajo nič skupnega s tistim, kar smo v danem trenutku videli z očesom. Ker nisem bil nikoli pobudnik mimetične umetnosti, je razumljivo, da mi je blizu konceptualna fotografija.

 

Spanje je še vedno gibljivo ravnotežje v odnosu do smrti. Ne morem misliti o spanju in smrti, pa ne omeniti izredni konceptualni fotografiji - diptih Aleksandre Vajd, ki ga je postavila v Muzeju sodobne fotografije Univerze Columbija v New Yorku: na eni fotografiji je njen oče, ki mirno leži na postelji in spi. Poleg nje pa je druga podobna fotografija: njen oče leži mrtev na parah.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
12
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 5,398
02/
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
Uredništvo
Ogledov: 3,404
03/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,547
04/
Auf wiedersehen, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,852
05/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,889
06/
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
Miha Burger
Ogledov: 1,856
07/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,845
08/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 1,787
09/
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
Uredništvo
Ogledov: 1,269
10/
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
Uredništvo
Ogledov: 6,025