Komentar

Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!

Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih letih je praznenje idološkega prostora potekalo tako intenzivno, da bolj ne bi moglo. Redki so takšni zgodovinski trenutki, ko to vidiš s prostim očesom. Mladen Stilinović je bil generacija pred nami, zato je zanj izginjanje ideologije pomenilo hitrejše prehajanje v prazen prostor (kapitalizem ni ideologija, je kategorija zla). Po razpadu Balkanije je vstopil v prostor univerzalizma. V prostor prehoda. Ponovno je ponovil obliko javnega spanja, ponavljanje je oblika smrti. Vsi smo okupirani z napetostmi spanja.

06.04.2019 21:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mladen Stilinović   Eksploatacija mrtvih   fotografija   Hal Saflieni   Malta   spanje   smrt   Željko Kipke   Aleksandra Vajd

Foto: mladenstilinovic.com

Raztrgal je Krleževo ideološko pretvarjanje do neprepoznavnosti. Ni prenesel Krleževega nerazumevanja vizualne umetnosti, ni prenesel ideje Krleževe in Vidmarjeve avtoritarne ideološke pozicije.

 

Med tem, ko sem v muzeju čakal na začetek produkcijskega sestanka, sem zagledal skozi odprta vrata enega od muzejskih kabinetov meni več kot znano konceptualno fotografijo-umetnino Mladena Stilinovića z naslovom Umjetnik radi (Umetnik dela - Artist as Work). Na fotografiji je bil posnet umetnik Stilinovič med tem, ko je spal v postelji, pokrit s pregrinjalom. Na tej konceptualni fotografiji je Mladen Stilinović model fotografije, istočasno pa je njegovo spanje motiv fotografije. Na njej predstavlja pozicijo umetnika med delom oziroma med spanjem. To konceptualno umetniško delo je bilo pred dvema letoma v dveh različicah predstavljeno na 57. Beneškem bienalu. Obe verziji sta bili postavljeni na vhodu italjanskega paviljona med otvoritvenimi umetninami. Prva serija fotografij je bila posneta leta 1978 v umetnikovem delovnem okolju, druga pa je bila posneta leta 2011, ko je spal v razstaviščnem prostoru skupaj s svojim umetniškim ciklusom Eksploatacija mrtvih.

 

Sam sem v obeh umetniški serijah gledal motiv smrti, redko sem ju razumel v kontekstu Stilinovićevega manifesta posvečenga - lenobi, kaj šele v odnosu do dobesednega spanja, sploh po tistem, ko je Mladen leta 2016 umrl.

 

 

Zgodovinska vzporednica

 

Podobno se mi je zgodilo, ko sem prvič videl netipično arheološko najdbo, naslovljeno po njenem motivu - Speča gospa (Sleeping Lady). Nastanek umetnine strokovnjaki datirajo v leto 3600 pr.n.št. do 2500 pr.n. št.. Izredno umetnino so našli v podzemnem hramu Hal Saflieni, danes pa jo lahko vidite v arheloškem muzeju v Valletti na Malti. Iz njene skulpturalne drže je natančno razvidno, da gospa, ki leži na boku - spi. Bodisi, da se je prepustila popoldanskem spancu, ali pa jo je anonimni umetnik opazoval globoko v noči. V vsakem primeru je dvanajst centimetrsko podobo oblikoval z neverjetnim občutkom za modeliranje in detajliranje njene drže. To je popolnoma netipična umetnina iz obdobja neolitika, ki nima nikjer na svetu svojega ekvivalenta.

 

V kontekstu nekropole jo popolnoma drugače interpretiramo, kot če bi jo opazovali ali opisovali izven konteksta arheološkega najdišča - svetišča. Obstajajo namreč številne, prevladujoče interpretacije, da podoba Speče gospe transcendira smrt. Da je njeno spanje smrt sama, spanje v kontekstu grobišča pa predstavlja prehod gospe iz fizičnega v metafizičen svet. Neolitski umetnik je pri tem želel, da smrtnica opravi uspešen prehod iz življenja v svet duhov. Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!

 

 

Speča gospa (Sleeping Lady), Malta

 

 

***

 

Z današnjim komentarjem želim reflektirati spanje in smrt ter umetnost Mladena Stilinovića, s posebnim poudarkom na njegovem umetniškem ciklusu Eksploaticija mrtvih. Ponovimo za potrebe komentarja teze Maksima Gorkega, ki jih je v svojih pismih s Caprija namenil Vladimirju Iliču Leninu-Uljanovu (po spominu):

 

Zadržati moramo v svojem govoru besedo - upor, omogočiti ji moramo, da bo vedno znova prisotna in da bo oblikovala nove in nove generacije mladih ljudi. Besedo bogoborstvo moramo usmeriti proti tistim vsem zastopnikom, usmeriti jo moramo v ljudi srednjih let. Besedi bogostvarstvo pa moramo omogočiti, da se odreče vsem konkretnostim, zastopa naj le generalno idejo očiščeno oponašanja. Zastopa naj ljudi v poznih letih.

 

Mladen Stilinović je bil leta 1978 star enaintrideset let. V Eksploataciji mrtvih je uporabljal za svojo umetniško prakso pretekle stilne poetike, ki jih je oživljal samo zato, da jih je med seboj soočal. Soočal je izpraznjene znake. Že v izhodišču ni eksploatiral mrtvih ljudi, temveč njihove znake, ki so med ideološkim pohodom izgubli svoj energetski naboj. V eksploataciji mrtvih gledamo umetniško življenje mrtvih znakov. Inflacijo znakov!

 

Sam sem sicer Stilinovičeve znake spremljal od blizu, bolj blizu jih ne bi mogel. Leta in leta sem nosil obleko, ki jo je Stilinović poslikal. Vedno znova, ko sem jo slekel, sem se vznemiril zaradi energetskih silnic umetniških motivov. Seveda sem v njih veroval in še vedno v njih verujem, čeprav so to danes predmeti muzejske obravnave.

 

Seveda verujem - v umetnost!

 

Podobno kot Stilinović sem zelo hitro zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih letih je praznenje idološkega prostora potekalo tako intenzivno, da bolj ne bi moglo. Redki so takšni zgodovinski trenutki, ko to vidiš s prostim očesom. Stilinović je bil generacija pred nami, zato je zanj izginjanje ideologije pomenilo hitrejše prehajanje v prazen prostor (kapitalizem ni ideologija, je kategorija zla). Po razpadu Balkanije je vstopil v prostor univerzalizma. V prostor prehoda. Ponovno je ponovil obliko javnega spanja, ponavljanje je oblika smrti. Vsi smo okupirani z napetostmi spanja.

 

Mladen Stilinović je bil leta 2014 star sedeminšestedset let: Nazadnje je javno spal v prostoru, ki ga je naselil s svojo umetnostjo, ravno s ciklusom Eksploatacija mrtvih. Vztrajal je v spanju, včasih se je zbudil, a se ni nikoli zbudil v bodočnosti. Vztrajal je v metodološki ničli. Močno se je zavzemal za dialog s preteklostjo brez prisotnosti bodočnosti. Nikoli ne bom pozabil, kako se je na Reki v prisotnosti Dejana Kršiča razburil zaradi Miroslava Krleže. Raztrgal je Krleževo ideološko pretvarjanje do neprepoznavnosti. Ni prenesel Krleževega nerazumevanja vizualne umetnosti, ni prenesel ideje Krleževe in Vidmarjeve avtoritarne ideološke pozicije.

 

 

Mladen Stilinović, Poj! (1980)

 

 

Šele skupaj postavljene umetnine omogočajo razumevanje časa, omogočajo ironizacijo, zapeljevanje in celo denunciacijo. Mogoče je Krležo poznal celo od blizu, bil je namreč otrok diplomata. Sam sem občudoval Krleževe Zastave. Takrat na Reki sem Krležo prvič in zadnjič branil. Komaj se je vzdržal, da ni še mene napadel.

 

Stilinović pravi, da ni umetnosti brez posledic. Posledice so bile v devetdestih letih vidne. Znaki so se napolnili s črno sluzjo smrti. Kot zapiše briljantni Željko Kipke: To je svet, kjer veljajo zakoni večne sedanjosti. Stilinović v svojem celotnem opusu ponavlja preteklost, istočasno pa prazni in polni znake do nezavesti: mrtvost znaka je oblika moje svobode, da si lahko sploh omogočim svet brez terorja preteklosti! Pomembno je povedati, da je prvič razstavljal Eksploatacijo mrtvih v delavski baraki. To je bil za Stilinovića skoraj sakralen prostor, delavsko svetišče, podobno kot Hypogeum.

 

Stilinović je že v svojem izhodišču naponjen s stilom. Za potrebe komentarja sem si iz knjižnice izbral Mladenove razstavne  kataloge: Gledam tisto isto fotografijo iz leta 1978, fotografija se fokusira v možganih, ne pa v očesu, s kognitivnim procesiranjem lahko proizvedemo umetnine, ki nimajo nič skupnega s tistim, kar smo v danem trenutku videli z očesom. Ker nisem bil nikoli pobudnik mimetične umetnosti, je razumljivo, da mi je blizu konceptualna fotografija.

 

Spanje je še vedno gibljivo ravnotežje v odnosu do smrti. Ne morem misliti o spanju in smrti, pa ne omeniti izredni konceptualni fotografiji - diptih Aleksandre Vajd, ki ga je postavila v Muzeju sodobne fotografije Univerze Columbija v New Yorku: na eni fotografiji je njen oče, ki mirno leži na postelji in spi. Poleg nje pa je druga podobna fotografija: njen oče leži mrtev na parah.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,134
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,608
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,602
04/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,256
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,806
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,724
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,561
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,463
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,536
10/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 728