Razkrivamo

Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO

Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeni nad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali v nezavidljivi položaj. Ravnanju Hrvaške zato ne bi smeli pripisovati neke iracionalne, metafizične, psihološko-psevdozgodovinske podlage. Napačna analiza hrvaške zunanje politike in prepričanje, da je zanjo značilna "bizantinskost", bi namreč lahko hitro privedla do napačne zunanje politike, do prepričanja, da se s Hrvaško sploh ne da ničesar dogovoriti in da je vsako dogovarjanje z njo že vnaprej obsojeno na neuspeh. Pot naprej je potrebno iskati ob pravi analizi stanja, ne pa na podlagi psevdozgodovinskih litanij. Lepo bi bilo, če bi predsedniku vlade to kdo povedal. Zelo verjetno pa to ne bo njegov svetovalec za nacionalno varnost Damir Črnčec.

07.04.2019 21:00
Piše: Igor Mekina
Ključne besede:   Slovenija   Hrvaška   arbitraža   SOA   Avdo Avdić   Davor Franić   Jernej Sekolec   Simona Drenik   vlada   Damir Črnčec   realpolitik   Reporter   Styria   Večernji list

Fotomontaža: portal+

"Bizantinske" in "nebizantinske" zunanje politike danes preprosto ni, če pa je skrb za lastne, realne interese bistvo "bizantinskosti", potem so "bizantinske" pač vse države na svetu.

 

Avdo Avdić, novinar portala Žurnal iz Bosne in Hercegovine, ki je nedavno odkril tudi afero o obveščevalnem vpadu Hrvaške v Bosno in Hercegovono ter poskus njenega novačenja bosanskih državljanov za obveščevalno dejavnost Hrvaške in lažno prikazovanje terorističnih aktivnosti salafistov v svoji domovini, je razkril tudi delo hrvaških obveščevalcev v Sloveniji. Po Avdićevih besedah je namreč hrvaški obveščevalec Davor Franić, ki se je v nekaterih slovenskih medjih pojavil pod vzdevkom "mehanik Davor", drugače pa je bil vpleten v afero novačenja Bosancev za tihotapljenje orožja, tista ključna oseba, ki naj bi stala za nezakonitim zvočnim snemanjem Jerneja Sekolca, slovenskega arbitra pri Stalnem arbitražnem sodišču za meddržavne spore v Haagu, in agentke zunanjega ministrstva Simone Drenik.

 

To je vsekakor prvi konkretni namig doslej, ki podira dosedanje prepričanje, da je Sekolcu in Drenikovi prisluškovala ameriška ali nemška obveščevalna služba, in postavlja novo teorijo, po kateri je krivec za kompromitacijo arbitraže dejansko - Hrvaška oziroma njena varnostno-obveščevalna agencija (sigurnostno-obavještajna agencija, SOA). Hrvaški oziroma bosanski mediji so že razkrili, da je Franića v hrvaški obveščevalni službi protežiral Saša Perković, pomočnik direktorja SOA. Perković mlajši je sicer še kako povezan z razvpitim Josipom Perkovićem, nekdanjim visokim funkcionarjem hrvaške SDV, obsojenim v Nemčiji zaradi likvidacije Stjepana Đurekovića - je namreč njegov sin ...

 

A če se vrnemo k Franiću, o katerem so mediji uspeli izbrskati zgolj eno samo, ne prav jasno fotografijo (po nekaterih informacijah jo je priskrbela ena izmed slovenskih varnostnih služb): vsekakor je njegov vzdevek "mehanik" nenavaden za nekoga, ki je (vsaj) formalno tudi magister političnih znanosti in ki je magistriral na temo Vloga urada visokega predstavnika v političnih reformah v Bosni in Hercegovini (vir). Taisti Davor Franić, čigar elektronski naslov je javno dostopen (davor.franic@mvep.hr), je bil pred leti zaposlen na veleposlaništvu Hrvaške v Sarajevu, danes pa je vodja kabineta direktorja SOA. O Franjiću se javno doslej ni dosti govorilo, saj je postal znan šele lani, ko je hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović z mesta svetovalca za nacionalno varnost razrešila Mateja Radelića. Ta je kasneje v javnem pismu razkril, da je za izgubo njegove službe odgovoren prav Davor Franić, ki ga je osebno obvestil o odločitvi hrvaške predsednice, med pogovorom naj bi mu celo zagrozil, da ga bo "zbil z avtom", če bo kadarkoli škodil predsednici.

 

 

Davor Franić, mehanik z magisterijem (?!)

 

 

 

"Vodja kabineta direktorja hrvaške obveščevalne službe Davor Franjić je človek, ki je deloval na ozemlju EU. V Sloveniji so nezakonito prisluškovali agentki, ki jih je zastopala glede Piranskega zaliva, nato pa so bili objavljeni prepisi. V to afero je vmešan Davor Franjić, človek, ki ima v BiH stike tako v levih kot desnih strankah", je navedel preiskovalni novinar Avdić.

 

 

Kaj pomenijo nova razkritja za Marjana Šarca

 

Kar se tiče Slovenije, je v tem primeru pomembno predvsem dejstvo, da je 22. julija 2015 hrvaški dnevnik Večernji list objavil telefonske prisluhe več pogovorov med Sekolcem in Drenikovo. Pri tem je časnik dejansko citiral – srbske vire. Prisluhi so se namreč najprej pojavili v srbskih časnikih (Kurir), katerih lastniki pa so isti kot lastniki hrvaškega Večernjega lista – in sicer je to graška medijska korporacija Styria, v Sloveniji tudi solastnica Dnevnika in Žurnala24.

 

Kot je znano, je zaradi objave spornih (in nezakonito predobljenih) prisluhov sledil diplomatski zaplet in odstop Hrvaške od mednarodne pogodbe o arbitraži oziroma od arbitraže same. Ne glede na to pa je arbitražno sodišče po odstopu Drenikove in Sekolca imenovalo dva nova arbitra in leta 2017 naposled objavilo razsodbo. Hrvaška je sicer tedaj ponovno poudarila, da je razsodba zanjo brezpredmetna, saj da je od arbitraže odstopila že poleti 2015.

 

Vprašanje, ki se zastavlja po najnovejših odkritjih hrvaških prisluhov, je seveda to, kako se bo nanje odzvala slovenska vlada, ki je na čelo skupine za implementacijo arbitraže s Hrvaško imenovala bivšega šefa slovenske obveščevalne službe (SOVA) Damirja Črnčeca, ki je v preteklosti že (upravičeno) zelo ostro kritiziral Hrvaško. O tem je pisal Večernji list, ki poudarja, da se z imenovanjem "jastreba" Črnčeca pričakuje, da bo slovenska vlada izvajala "bolj trdo politiko do Hrvaške"Večernji list je prav tako citiral Črnčeca glede Hrvaške. Gre za navedbe, objavljene v tedniku Reporter takoj po izbruhu prisluškovalne afere.

 

 

Damir Črnčec in bizantinska realpolitika

 

Akualni Šarčev državni sekretar (vir), ki je dejansko neformalni svetovalec za nacionalno varnost, je pred časom zapisal, da Hrvaška poskuša zrušiti arbitražni sporazum z vsemi sredstvi "bizantinske realpolitike", ker se je zavedala, da bo rezultat arbitraže boleč kompromis, ki bo šel v prid Slovenije. Hrvaško je obtožil, da se je z izigravanjem arbitraže "pretihotapila v Evropsko unijo in zvezo Nato". Po naših informacijah premier Marjan Šarec v zasebnih pogovorih takšni opredelitvi ne nasprotuje oziroma ima o tem zelo podobno stališče. Ravno v tem kontekstu se morda skriva prihodnja točka nesporazuma.

 

Zakaj gre? Gre za dodaten problem, ki ga zagrebški Večernji list sicer ni opazil, in sicer za Črnčecevo prepričanje, da je bila za polom arbitražnega sporazuma kriva nekakšna kulturna ali civilizacijska posebnost hrvaškega političnega sistema. Zadnja razkritja novinarja Avdića bi sedaj lahko utrdila prav to prepričanje. In to je največja težava, ki sedaj grozi Sloveniji: namreč, da bo napačna definicija našega problema, ki ga imamo s Hrvaško, privedla do napačnega poskusa reševanja nesporazumov.

 

 

Avdo Avdić, bosanski preiskovalni novinar, je morda razkril celo več, kot se zdi na prvi pogled ...

 

 

Kar se tiče analize Damirja Črnčeca, ki jo je objavil v Reporterju, je na prvi pogled vse v redu. Skoraj vse, kar je zapisal - je res. Toda ne čisto vse. Slovenija je res delala velike napake, prehitro odnehala od svojih zahtev in podobno, Hrvaška pa je res velikokrat prelomila dane zaveze in ravnala zelo verolomno.

 

Kje je torej potem problem? Problem je v Črnčečevi opredelitvi, da je vir vseh težav s Hrvaško "bizantinska realpolitika", s katero želi sedaj preprečiti izvajanje arbitražnega sporazuma. Črnčec je v Reporterju (vir) zapisal:

 

Pred slabima dvema letoma sem po razkritju prisluhov Drenik-Sekolec pisal o bizantinskosti hrvaške realpolitike … Hrvaška je namreč ob prvi priložnosti, po vstopu v Evropsko unijo, izkoristila možnost in izstopila iz dogovorjenega arbitražnega sporazuma … Po starem običaju ga je Hrvaška najprej potrdila, nato pa ga sama zrušila v svojem demokratičnem procesu bizantinske realpolitike ….Hrvaška bizantinska realpolitka tudi te rešitve ne prizna, čeprav nisem najbolj prepričan, da bo za vedno tako … Vse drugo kot polna implementacija arbitražnega sporazuma bi bilo umestitev Slovenije na nivo bizantinske realpolitike.

 

 

Črnčeceva analiza je sumljivo preprosta – pa tudi zmotna. Razen "bizantinskosti", ki je slabšalna psovka, Damir Črnčec o bistvu problema s Hrvaško ne pove prav veliko. Takšna opredelitev bistva problema je napačna že na ravni zgodovinskih dejstev (na katera tudi predsednik vlade Marjan Šarec, kot vemo, da veliko), seveda zato, ker je zgrešila zgodovinski in civilizacijski okvir. Največji del Hrvaške namreč ni bil nikoli del bizantinskega cesarstva.

 

V ozadju te ocene pa je (zmotno) prepričanje, da je notranji ustroj neke države - torej, ali je avtokratska ("bizantinska", kot naj bi bila Hrvaška) ali pa demokratična, kot naj bi bila Slovenija - bistven element pri tem, ali bo država vodila "realno politiko ali ne. Kar ni res.

 

 

 Črnčecev sporni komantar v Reporterju iz leta 2017.

 

 

Avtokratske in demokratične države na zelo podoben način ravnajo, ko se soočajo z razmerami v svetu. Le v primeru unipolarnega sveta liberalno-demokratske države, kar smo videli zlasti po letu 1991, včasih pristopijo k misijam osvobajanja sveta in podobno, kar praviloma privede do odpora in ne prav dobrih posledic. To obdobje pa je že v zatonu. Sklep, da naj bi samo "bizantinske" države vodile nekakšno "realpolitiko", druge pa praviloma drugačno – očitno "nebizantinsko", morda bolj moralno, etično in podobno -, je seveda nonsens. To je trditev, ki nima podlage v realnem dogajanju v svetu niti v veljavnih teorijah mednarodnih odnosov ne. "Bizantinske" in "nebizantinske" zunanje politike danes preprosto ni, če pa je skrb za lastne, realne interese bistvo "bizantinskosti", potem so "bizantinske" pač vse države na svetu.

 

 

Poenostavljanje lahko vodi v nove težave

 

S takšnimi psevdoakademskimi poenostavitvami si pri razumevanju Hrvaške seveda ne moremo pomagati. Zavedati se je treba, da Hrvaška s sporazumom, ki bi ji lahko prinesel manj, kot bi ji dalo samo mednarodno pravo, pred vstopom v EU in NATO ter pred podpisom arbitražnega sporazuma seveda ni bila zadovoljna. Prav tako je neizpodbitno dejstvo, da je na koncu Slovenija s prisluhi Hrvaški sama dala priložnost, da sporazum izigra. Malomarnost v pravu ne pomeni oprostitve krivde, sploh pa ne velika malomarnost. Dejstvo je, da SOVA ni opravila svojega dela; dopustila je, da jo SOA izigra. Naj ob tem ponovno spomnimo, da zaradi kompromitiranga telefonskega razgovora Sekolca in Drenikove po nezavarovani liniji pri nas v skoraj štirih letih (še) nihče ni prevzel odgovornosti, kar je škandal brez primere!

 

Drugi vidik, ki je bolj geostrateške narave, pa govori o tem, da se je Slovenija pri ključnem, vitalnem državnem interesu zanašala na bilateralni sporazum s Hrvaško in je "problematični" južni sosedi vnaprej omogočila članstvo v EU in NATO, ne da bi pred tem dokončno z implementacijo in ratificiranim sporazumom o meji zavarovala svoje nacionalne interese. Prav to, predvsem pa kronično pomanjkanje poznavanja realističnih teorij mednarodnih odnosov s strani slovenskih diplomatov in politikov, ne pa "bizantinskost" Hrvaške, je vzrok sedanjih težav Slovenije.

 

 

 

Dejstvo je, da SOVA ni opravila svojega dela; dopustila je, da jo je SOA izigrala ..

 

 

Hrvaška je res odstopila od pogodbe povsem verolomno, toda ker je bila že v EU in zvezi NATO, je Slovenija izgubila vzvod za pritisk nanjo, medtem ko je bil izstop iz arbitražnega procesa in kasnejše mednarodne pogodbe (The Final Award) za Zagreb povezan zgolj z malenkostnim padcem mednarodnega ugleda, pa še to zgolj pri nekaterih članicah EU.

 

Je bilo Hrvaško ravnanje res "bizantinsko"? Grčija se, na primer, ni zanašala na obljube in samo na nekakšne bilateralne pogodbe z Makedonijo – šele ko je država res spremenila ime v Severno Makedonijo, ji je dovolila nadaljevanje vstopanja v EU in NATO. Bolj kot na Hrvaško smo lahko začudeni nad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali v nezavidljivi položaj. Ravnanju Hrvaške zato ne bi smeli pripisovati neke iracionalne, metafizične, psihološko-psevdozgodovinske podlage, kot to, žal, kljub deloma povsem točni kritiki stori Črnčec. Napačna analiza hrvaške zunanje politike in prepričanje, da je zanjo značilna "bizantinskost", bi namreč lahko hitro privedla do napačne zunanje politike. Denimo do prepričanja, da se s Hrvaško sploh ne da ničesar dogovoriti in da je vsako dogovarjanje s Hrvaško že vnaprej obsojeno na neuspeh. Pot naprej je potrebno iskati ob pravi analizi stanja, ne pa na podlagi psevdozgodovinskih litanij. Lepo bi bilo, če bi predsedniku vlade to kdo povedal. Zelo verjetno pa to ne bo njegov svetovalec za nacionalno varnost Damir Črnčec.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Kot svinje z mehom: Sedmerica članov sveta FIHO odgovarja vodstvu fundacije
0
06.08.2019 16:40
Na našem portalu smo junija objavili obsežno razkritje suma hudih nepravilnosti, diskriminacije in celo korupcije v primeru ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu
23
05.08.2019 20:34
Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede ... Več.
Piše: Klemen Lah
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
26
04.08.2019 22:33
Pred dnevi je arabski moški v Stuttgartu z mečem sredi ulice umoril človeka. Menda duševno moteni Afričan (Eritrejec) je pahnil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik
3
02.08.2019 21:46
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje ... Več.
Piše: Uredništvo
50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu
6
28.07.2019 14:00
Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati
10
25.07.2019 22:02
Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme
13
24.07.2019 19:00
Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
9
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
11
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,537
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,920
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,790
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,283
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,326
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,050
07/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,332
08/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 815
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 786
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,418