Razkrivamo

Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO

Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeni nad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali v nezavidljivi položaj. Ravnanju Hrvaške zato ne bi smeli pripisovati neke iracionalne, metafizične, psihološko-psevdozgodovinske podlage. Napačna analiza hrvaške zunanje politike in prepričanje, da je zanjo značilna "bizantinskost", bi namreč lahko hitro privedla do napačne zunanje politike, do prepričanja, da se s Hrvaško sploh ne da ničesar dogovoriti in da je vsako dogovarjanje z njo že vnaprej obsojeno na neuspeh. Pot naprej je potrebno iskati ob pravi analizi stanja, ne pa na podlagi psevdozgodovinskih litanij. Lepo bi bilo, če bi predsedniku vlade to kdo povedal. Zelo verjetno pa to ne bo njegov svetovalec za nacionalno varnost Damir Črnčec.

07.04.2019 21:00
Piše: Igor Mekina
Ključne besede:   Slovenija   Hrvaška   arbitraža   SOA   Avdo Avdić   Davor Franić   Jernej Sekolec   Simona Drenik   vlada   Damir Črnčec   realpolitik   Reporter   Styria   Večernji list

Fotomontaža: portal+

"Bizantinske" in "nebizantinske" zunanje politike danes preprosto ni, če pa je skrb za lastne, realne interese bistvo "bizantinskosti", potem so "bizantinske" pač vse države na svetu.

 

Avdo Avdić, novinar portala Žurnal iz Bosne in Hercegovine, ki je nedavno odkril tudi afero o obveščevalnem vpadu Hrvaške v Bosno in Hercegovono ter poskus njenega novačenja bosanskih državljanov za obveščevalno dejavnost Hrvaške in lažno prikazovanje terorističnih aktivnosti salafistov v svoji domovini, je razkril tudi delo hrvaških obveščevalcev v Sloveniji. Po Avdićevih besedah je namreč hrvaški obveščevalec Davor Franić, ki se je v nekaterih slovenskih medjih pojavil pod vzdevkom "mehanik Davor", drugače pa je bil vpleten v afero novačenja Bosancev za tihotapljenje orožja, tista ključna oseba, ki naj bi stala za nezakonitim zvočnim snemanjem Jerneja Sekolca, slovenskega arbitra pri Stalnem arbitražnem sodišču za meddržavne spore v Haagu, in agentke zunanjega ministrstva Simone Drenik.

 

To je vsekakor prvi konkretni namig doslej, ki podira dosedanje prepričanje, da je Sekolcu in Drenikovi prisluškovala ameriška ali nemška obveščevalna služba, in postavlja novo teorijo, po kateri je krivec za kompromitacijo arbitraže dejansko - Hrvaška oziroma njena varnostno-obveščevalna agencija (sigurnostno-obavještajna agencija, SOA). Hrvaški oziroma bosanski mediji so že razkrili, da je Franića v hrvaški obveščevalni službi protežiral Saša Perković, pomočnik direktorja SOA. Perković mlajši je sicer še kako povezan z razvpitim Josipom Perkovićem, nekdanjim visokim funkcionarjem hrvaške SDV, obsojenim v Nemčiji zaradi likvidacije Stjepana Đurekovića - je namreč njegov sin ...

 

A če se vrnemo k Franiću, o katerem so mediji uspeli izbrskati zgolj eno samo, ne prav jasno fotografijo (po nekaterih informacijah jo je priskrbela ena izmed slovenskih varnostnih služb): vsekakor je njegov vzdevek "mehanik" nenavaden za nekoga, ki je (vsaj) formalno tudi magister političnih znanosti in ki je magistriral na temo Vloga urada visokega predstavnika v političnih reformah v Bosni in Hercegovini (vir). Taisti Davor Franić, čigar elektronski naslov je javno dostopen (davor.franic@mvep.hr), je bil pred leti zaposlen na veleposlaništvu Hrvaške v Sarajevu, danes pa je vodja kabineta direktorja SOA. O Franjiću se javno doslej ni dosti govorilo, saj je postal znan šele lani, ko je hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović z mesta svetovalca za nacionalno varnost razrešila Mateja Radelića. Ta je kasneje v javnem pismu razkril, da je za izgubo njegove službe odgovoren prav Davor Franić, ki ga je osebno obvestil o odločitvi hrvaške predsednice, med pogovorom naj bi mu celo zagrozil, da ga bo "zbil z avtom", če bo kadarkoli škodil predsednici.

 

 

Davor Franić, mehanik z magisterijem (?!)

 

 

 

"Vodja kabineta direktorja hrvaške obveščevalne službe Davor Franjić je človek, ki je deloval na ozemlju EU. V Sloveniji so nezakonito prisluškovali agentki, ki jih je zastopala glede Piranskega zaliva, nato pa so bili objavljeni prepisi. V to afero je vmešan Davor Franjić, človek, ki ima v BiH stike tako v levih kot desnih strankah", je navedel preiskovalni novinar Avdić.

 

 

Kaj pomenijo nova razkritja za Marjana Šarca

 

Kar se tiče Slovenije, je v tem primeru pomembno predvsem dejstvo, da je 22. julija 2015 hrvaški dnevnik Večernji list objavil telefonske prisluhe več pogovorov med Sekolcem in Drenikovo. Pri tem je časnik dejansko citiral – srbske vire. Prisluhi so se namreč najprej pojavili v srbskih časnikih (Kurir), katerih lastniki pa so isti kot lastniki hrvaškega Večernjega lista – in sicer je to graška medijska korporacija Styria, v Sloveniji tudi solastnica Dnevnika in Žurnala24.

 

Kot je znano, je zaradi objave spornih (in nezakonito predobljenih) prisluhov sledil diplomatski zaplet in odstop Hrvaške od mednarodne pogodbe o arbitraži oziroma od arbitraže same. Ne glede na to pa je arbitražno sodišče po odstopu Drenikove in Sekolca imenovalo dva nova arbitra in leta 2017 naposled objavilo razsodbo. Hrvaška je sicer tedaj ponovno poudarila, da je razsodba zanjo brezpredmetna, saj da je od arbitraže odstopila že poleti 2015.

 

Vprašanje, ki se zastavlja po najnovejših odkritjih hrvaških prisluhov, je seveda to, kako se bo nanje odzvala slovenska vlada, ki je na čelo skupine za implementacijo arbitraže s Hrvaško imenovala bivšega šefa slovenske obveščevalne službe (SOVA) Damirja Črnčeca, ki je v preteklosti že (upravičeno) zelo ostro kritiziral Hrvaško. O tem je pisal Večernji list, ki poudarja, da se z imenovanjem "jastreba" Črnčeca pričakuje, da bo slovenska vlada izvajala "bolj trdo politiko do Hrvaške"Večernji list je prav tako citiral Črnčeca glede Hrvaške. Gre za navedbe, objavljene v tedniku Reporter takoj po izbruhu prisluškovalne afere.

 

 

Damir Črnčec in bizantinska realpolitika

 

Akualni Šarčev državni sekretar (vir), ki je dejansko neformalni svetovalec za nacionalno varnost, je pred časom zapisal, da Hrvaška poskuša zrušiti arbitražni sporazum z vsemi sredstvi "bizantinske realpolitike", ker se je zavedala, da bo rezultat arbitraže boleč kompromis, ki bo šel v prid Slovenije. Hrvaško je obtožil, da se je z izigravanjem arbitraže "pretihotapila v Evropsko unijo in zvezo Nato". Po naših informacijah premier Marjan Šarec v zasebnih pogovorih takšni opredelitvi ne nasprotuje oziroma ima o tem zelo podobno stališče. Ravno v tem kontekstu se morda skriva prihodnja točka nesporazuma.

 

Zakaj gre? Gre za dodaten problem, ki ga zagrebški Večernji list sicer ni opazil, in sicer za Črnčecevo prepričanje, da je bila za polom arbitražnega sporazuma kriva nekakšna kulturna ali civilizacijska posebnost hrvaškega političnega sistema. Zadnja razkritja novinarja Avdića bi sedaj lahko utrdila prav to prepričanje. In to je največja težava, ki sedaj grozi Sloveniji: namreč, da bo napačna definicija našega problema, ki ga imamo s Hrvaško, privedla do napačnega poskusa reševanja nesporazumov.

 

 

Avdo Avdić, bosanski preiskovalni novinar, je morda razkril celo več, kot se zdi na prvi pogled ...

 

 

Kar se tiče analize Damirja Črnčeca, ki jo je objavil v Reporterju, je na prvi pogled vse v redu. Skoraj vse, kar je zapisal - je res. Toda ne čisto vse. Slovenija je res delala velike napake, prehitro odnehala od svojih zahtev in podobno, Hrvaška pa je res velikokrat prelomila dane zaveze in ravnala zelo verolomno.

 

Kje je torej potem problem? Problem je v Črnčečevi opredelitvi, da je vir vseh težav s Hrvaško "bizantinska realpolitika", s katero želi sedaj preprečiti izvajanje arbitražnega sporazuma. Črnčec je v Reporterju (vir) zapisal:

 

Pred slabima dvema letoma sem po razkritju prisluhov Drenik-Sekolec pisal o bizantinskosti hrvaške realpolitike … Hrvaška je namreč ob prvi priložnosti, po vstopu v Evropsko unijo, izkoristila možnost in izstopila iz dogovorjenega arbitražnega sporazuma … Po starem običaju ga je Hrvaška najprej potrdila, nato pa ga sama zrušila v svojem demokratičnem procesu bizantinske realpolitike ….Hrvaška bizantinska realpolitka tudi te rešitve ne prizna, čeprav nisem najbolj prepričan, da bo za vedno tako … Vse drugo kot polna implementacija arbitražnega sporazuma bi bilo umestitev Slovenije na nivo bizantinske realpolitike.

 

 

Črnčeceva analiza je sumljivo preprosta – pa tudi zmotna. Razen "bizantinskosti", ki je slabšalna psovka, Damir Črnčec o bistvu problema s Hrvaško ne pove prav veliko. Takšna opredelitev bistva problema je napačna že na ravni zgodovinskih dejstev (na katera tudi predsednik vlade Marjan Šarec, kot vemo, da veliko), seveda zato, ker je zgrešila zgodovinski in civilizacijski okvir. Največji del Hrvaške namreč ni bil nikoli del bizantinskega cesarstva.

 

V ozadju te ocene pa je (zmotno) prepričanje, da je notranji ustroj neke države - torej, ali je avtokratska ("bizantinska", kot naj bi bila Hrvaška) ali pa demokratična, kot naj bi bila Slovenija - bistven element pri tem, ali bo država vodila "realno politiko ali ne. Kar ni res.

 

 

 Črnčecev sporni komantar v Reporterju iz leta 2017.

 

 

Avtokratske in demokratične države na zelo podoben način ravnajo, ko se soočajo z razmerami v svetu. Le v primeru unipolarnega sveta liberalno-demokratske države, kar smo videli zlasti po letu 1991, včasih pristopijo k misijam osvobajanja sveta in podobno, kar praviloma privede do odpora in ne prav dobrih posledic. To obdobje pa je že v zatonu. Sklep, da naj bi samo "bizantinske" države vodile nekakšno "realpolitiko", druge pa praviloma drugačno – očitno "nebizantinsko", morda bolj moralno, etično in podobno -, je seveda nonsens. To je trditev, ki nima podlage v realnem dogajanju v svetu niti v veljavnih teorijah mednarodnih odnosov ne. "Bizantinske" in "nebizantinske" zunanje politike danes preprosto ni, če pa je skrb za lastne, realne interese bistvo "bizantinskosti", potem so "bizantinske" pač vse države na svetu.

 

 

Poenostavljanje lahko vodi v nove težave

 

S takšnimi psevdoakademskimi poenostavitvami si pri razumevanju Hrvaške seveda ne moremo pomagati. Zavedati se je treba, da Hrvaška s sporazumom, ki bi ji lahko prinesel manj, kot bi ji dalo samo mednarodno pravo, pred vstopom v EU in NATO ter pred podpisom arbitražnega sporazuma seveda ni bila zadovoljna. Prav tako je neizpodbitno dejstvo, da je na koncu Slovenija s prisluhi Hrvaški sama dala priložnost, da sporazum izigra. Malomarnost v pravu ne pomeni oprostitve krivde, sploh pa ne velika malomarnost. Dejstvo je, da SOVA ni opravila svojega dela; dopustila je, da jo SOA izigra. Naj ob tem ponovno spomnimo, da zaradi kompromitiranga telefonskega razgovora Sekolca in Drenikove po nezavarovani liniji pri nas v skoraj štirih letih (še) nihče ni prevzel odgovornosti, kar je škandal brez primere!

 

Drugi vidik, ki je bolj geostrateške narave, pa govori o tem, da se je Slovenija pri ključnem, vitalnem državnem interesu zanašala na bilateralni sporazum s Hrvaško in je "problematični" južni sosedi vnaprej omogočila članstvo v EU in NATO, ne da bi pred tem dokončno z implementacijo in ratificiranim sporazumom o meji zavarovala svoje nacionalne interese. Prav to, predvsem pa kronično pomanjkanje poznavanja realističnih teorij mednarodnih odnosov s strani slovenskih diplomatov in politikov, ne pa "bizantinskost" Hrvaške, je vzrok sedanjih težav Slovenije.

 

 

 

Dejstvo je, da SOVA ni opravila svojega dela; dopustila je, da jo je SOA izigrala ..

 

 

Hrvaška je res odstopila od pogodbe povsem verolomno, toda ker je bila že v EU in zvezi NATO, je Slovenija izgubila vzvod za pritisk nanjo, medtem ko je bil izstop iz arbitražnega procesa in kasnejše mednarodne pogodbe (The Final Award) za Zagreb povezan zgolj z malenkostnim padcem mednarodnega ugleda, pa še to zgolj pri nekaterih članicah EU.

 

Je bilo Hrvaško ravnanje res "bizantinsko"? Grčija se, na primer, ni zanašala na obljube in samo na nekakšne bilateralne pogodbe z Makedonijo – šele ko je država res spremenila ime v Severno Makedonijo, ji je dovolila nadaljevanje vstopanja v EU in NATO. Bolj kot na Hrvaško smo lahko začudeni nad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali v nezavidljivi položaj. Ravnanju Hrvaške zato ne bi smeli pripisovati neke iracionalne, metafizične, psihološko-psevdozgodovinske podlage, kot to, žal, kljub deloma povsem točni kritiki stori Črnčec. Napačna analiza hrvaške zunanje politike in prepričanje, da je zanjo značilna "bizantinskost", bi namreč lahko hitro privedla do napačne zunanje politike. Denimo do prepričanja, da se s Hrvaško sploh ne da ničesar dogovoriti in da je vsako dogovarjanje s Hrvaško že vnaprej obsojeno na neuspeh. Pot naprej je potrebno iskati ob pravi analizi stanja, ne pa na podlagi psevdozgodovinskih litanij. Lepo bi bilo, če bi predsedniku vlade to kdo povedal. Zelo verjetno pa to ne bo njegov svetovalec za nacionalno varnost Damir Črnčec.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.780
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.928
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.894
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.793
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.282
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.446
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.528
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.214
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 889
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 904