Zanimivo, kakšen cirkus je nastal zaradi Mladinine naslovnice, ki sugerira, da je madžarski premier Viktor Orban fašist. Ko pravim zanimivo, mislim predvsem na reakcijo slovenske oblasti, na katero se je formalno, z diplomatsko noto, prejšnji teden obrnila madžarska veleposlanica v Ljubljani. O tem, kako pogosto se s podobnimi dejanji oglašajo madžarski diplomati po svetu, sicer nimam "uradnega" podatka, prav tako ne vem natanko, kolikokrat se je v zadnjem letu Orban že znašel v podobnem kontekstu, torej na naslovnici kakega medija v takšni ali drugačni transmisiji Hitlerja. A ko sem na Googlovem iskalniku fotografij v različnih kombinacijah iskal Orbana kot fašista, dejansko nisem našel ničesar - razen že omenjene Mladine. Z drugimi besedami, upodobitev Orbana (s slovenskimi "kolaboranti") v ikonografiji fašista, ki jo je pred kratkim objavila Mladina, je več kot le izstopajoča. Toda če smo iskreni - izstopajoča je že Mladina sama po sebi, torej kot medij. To je še posebej intrigantno, ker je bila ravno Mladina pred tridesetimi leti ob Študentski Tribuni in Katedri nosilka liberalnih in demokratičnih idej, s svojimi objavami pa je pomembno tlakovala pot v slovensko demokratizacijo. Pri tem niti ni pomembno, kakšni so bili motivi, ki so tedanje uredništvo Mladine vodili k zagovarjanju idej, na katere bomo danes v tem političnem tedniku le redko naleteli. Denimo, da je vsaj prevladujoči del tedanje ekipe dejansko in iskreno verjel v to, kar je delal in o čemer je pisal. Ostali so bili oportunisti (pa tudi kak režimski špicelj bi se verjetno skrival vmes).

Mladina je torej v treh desetletij iz avantgardnega, opozicijskega in liberalnega medija, ki je svoje poslanstvo utemeljeval na svobodi vesti in pravici do svobode izražanja (zaradi česar so se fantje pogosto borili z zaplembami), potonila v nekakšno novinarsko kloako in postala medij alter scene, v katerem je razen Bernarda Nežmaha in ata Ilovarja postalo predvidljivo takorekoč vse. Toda četudi je Mladina danes popoln novinarski podn, ji nihče nima pravice odrekati ideološkega fanatizma in zadrtosti. Imajo pravico biti trash. In tudi če se je Mladina v političnem smislu intimno zbližala s stranko Levica, je to pač uredniška (in bržkone tudi poslovna) odločitev (o finančnem ozadju, povezavi z zamejskimi krogi, zbranimi okoli firme Mark Medical, sploh ne bomo razglabljali). Tistim, ki se nam je bolj dopadla Mladina iz osemdesetih let, ko je stala na okopih demokracije, se danes ta metamorfoza ne dopade, zato je ne beremo. Kot tudi ne beremo Demokracije in strankarskih glasil, v katerih je vsebina predvidljiva in zanimiva le za strankarske vernike. V bistvu je današnja Mladina tipičen medij alter scene, kakršnih je po svetu kar nekaj, resda da so le redki še zvesti celulozi, ampak vseeno. Tudi alternativci so ljudje, ki imajo svoje medijske potrebe.

Tisto, kar je težje razumeti, je nekaj drugega. Mislim na legitimacijo, ki jo Madžarska s svojo diplomatsko intervencijo na eni oziroma slovenska vlada s svojim komentarjem nanjo dajeta tej nesrečni Mladini. Mislim na cirkus, ki je nastal ob "madžarski naslovnici". Predstavljajte si, da bi neka alternativna nemška revija z naklado 7.500 izvodov, ki jo izdajajo pristaši frankfurtske filozofske šole v berlinski četrti Kreuzberg, na naslovnici objavila podobno karikaturo Orbana. Kaj mislite, bi madžarski veleposlanik v Berlinu odreagiral podobno kot njegova kolegica v Ljubljani? Dajte no. In tudi če po kakšnem čudnem spletu okoliščin slučajno bi, bi bila reakcija nemške vlade povsem stoična:

Pri nas vlada svoboda tiska. Vlada se v medije ne vmešava.

Da se slovenska vlada s komentarjem odzove na diplomatsko noto sosednje države zaradi naslovnice v mediju alter scene, je svojevrsten precedens. Zdaj bodo morali z enakimi vatli odreagrati na vsako podobno provokacijo. Denimo, da nek drugi slovenski medij jutri objavi naslovnico z Vladimirjem Putinom, ki posiljuje grško boginjo Evropo. Ali pa novo serijo karikatur Mohameda, zaradi česar bi šli v zrak muslimani po bližnji in daljni okolici. Kaj bo slovenska vlada storila takrat? Bo do Putina enako brezkompromisna, puritanska in načelna, kot je bila do Orbana (pri čemer je Putin neprimerno spornejši voditelj od Orbana - že če se spomnimo vseh umorov novinark ali opozicijskih politikov!)? Dvomim. Putin je ključni zaveznik slovenskega establishmenta, medtem ko je madžarski Viktor sinonim za financiranje janšistov, nekakšni desničarski Soroš torej. Ali pa, če smo že pri načelnosti - kako bi naša vlada branila svobodo medijev, če bi ti na račun Mohameda objavili kakšno novo karikaturo?

Močno dvomim, da bi ravnala enako. Nasprotno, prepričan sem, da čez Putina ali demokracijo v Rusiji nihče niti pisniti ne bi upal, nič manj molčeči ne bi bili v primeru karikatur. Obstaja celo verjetnost, da bi vlada v nasprotju s svojimi sedanjimi poudarki okarala tisti medij, ki bi na tak ali drugačen način posegal v verska čustva državljanov muslimanske veroizpovedi.

Vse to pa ni nič drugega kot - dvoličnost. Hinavščina.

Slovenska oblast je hinavska tudi zato, ker sama doslej ni imela težav s preganjanjem medijev oziroma novinarjev. Ob tem je za medije, ki nismo zlizani s politiko, res čisto vseeno, kdo je na oblasti. Spomnite se bivše premierke Alenke Bratušek in njenega kazenskega pregona fotoreporterja Janija Božiča, ker je na javnem kraju (državni zbor) fotografiral ekran njenega mobilnega telefona. Ali pa domnevnih pritiskov na medije s strani njenega predhodnika Janeza Janše, zaradi česar je leta 2008 nastala znamenita Peticija 571 (ki sem ji, če je kdo pozabil, še z nekaj sopodpisniki ugovarjal, češ da je dvolična in da pozablja, da so se v Sloveniji pritiski na medije in novinarje dogajali vedno in ves čas, ne le v obdobju Janševe vlade)? Se kdo mogoče spomni sklepa Cerarjeve vlade, da se preneha s snemanjem sej vlade, s čemer je bila okrnjena pravica medijev do celovite informiranosti o delu vlade? Ali pa, nenazadnje, je tu še najbolj svež primer vladnega vmešavanja v delo medijev, in sicer ko je lansko leto Marjan Šarec kot premier javno "razmišljal" o tem, v katerih medijih naj državna podjetja ne bi smela oglaševati. Je to drugega kot pritisk na medije oziroma novinarstvo?

Ko razmišljam o Mladinini naslovnici in "fašistu Orbanu", ne morem najti podobnega izgovora ali opravičila. Fantje tega niso naredili zato, ker bi bili slabo informirani ali ker bi bili zavedeni. Prav tako niso naivni. Podobno kot zadnjih 25 let - vse od Depale vasi dalje - vztrajno poganjajo svoje kolo, Marjan Šarec bi takoj našel primerjavo s hrčki, na račun negativne promocije generala Glanzkopfa, so sedaj zavohali novo poslovno priložnost v demonizaciji hunskega diktatorja Orbana, sploh zaradi njegovih simpatij do Janše in finančnih vložkov Madžarske v del slovenskega medijskega prostora. Kot sem že prej napisal, se ne bom poglabljal v finančno ozadje Mladine in njenih zamejskih botrov, vendar pa je več kot očitno, da "madžarski sindrom" služi svojemu namenu. Ob tihi podpori vladajoče koalicije se namreč ustvarja že naslednjega zunanjega sovražnika. Če Hrvaška slučajno ne bi zadostovala, je zdaj tu še hudobni striček Orban s svojimi slovenskimi kvizlingi. Pa lahko noč ...