Komentar

Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve

Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je v osnovi zelo preprost, a odpira precej dilem kot tudi pasti. Predlog sicer izhaja najbrž iz očitka, da plačujejo dopolnilno zavarovanje vsi zavezanci v enaki višini, ne glede na socialni status posameznika, z vključitvijo v obvezno zdravstveno zavarovanje pa bi bil odvisen od višine plače.

28.04.2019 22:03
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   zavarovanje   ZZZS   dopolnilno zdravstveno zavarovanje

Vprašanje je, če bi sprememba v zbiranju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prinesla pričakovane učinke in če je upravičena. Verjetno predlagatelji niso preverili vseh posledic, ki jih sicer preprosta ideja prinaša s seboj.

Z dopolnilnim zavarovanjem se danes zbere okoli šestina vsega denarja, 500 milijonov evrov od skupaj treh milijard, ki jih približno namenjamo za javno zdravstvo. To seveda pomeni, da ga ne moremo ukiniti, temveč edino nadomestiti z drugim virom. Najbolj preprosta rešitev se nudi s povečanjem stopnje obveznega zavarovanja. Ta danes znaša 6,36 % od vseh bruto prejemkov, plačuje pa se na plačo in iz plače, kar pomeni skupaj 12,72 %. Tak predlog pa odpira dve ključni dilemi:

 

1. Kdo bi prevzel plačevanje DZZ upokojencev, ki danes prispevajo skoraj 40 % vsega zbranega denarja (blizu 200 milijonov)? Ali bi ga zagotavljal ZPIZ (oz. država), upokojenci z odtegljajem od pokojnin, ali bi ga tudi prenesli v dodatno obremenitev zaposlenih?

 

2. Prav tako pa je odprto vprašanje:

 

2.1. ali bi povečali stopnjo prispevka, ki jo za OZZ plačuje delodajalec na plačo,

 

2.2. ali tisto samo stopnjo, po kateri se OZZ odbije od plače,

 

2.3. ali nekaj vmes (vsak pol, kot danes)?

 

 

Te dileme oz. variante imajo namreč zelo različen vpliv na finančni položaj posameznikov, podjetij in javnih financ. Če plačevanje DZZ upokojencev prevzame Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), temu pa to zagotovi država (kot že danes, ko za njihovo zdravstveno zavarovanje iz proračuna prispeva 400 mlijonov eur), se spremeni socialni položaj kar precej upokojencev. Ukinitev plačevanja 30 evrov mesečno pomeni kar 5 % na povprečno pokojnino, kar je velik dodaten dvig glede na letno 2 do 3 % usklajevanje pokojnin. Ker vemo, kako je težko zbrati denar za kako dodatno izplačilo upokojencev, bi teh dodatnih 200 milijonov predstavljalo za proračun kar veliko obremenitev.

 

Alternativa je seveda tudi ta, da se prispevek plačuje kot odtegljaj od pokojnine, npr. v odstotku od pokojnin in s tem zagotovi odvisnost višine prispevka glede na višino pokojnine. S tega vidika je to všečen predlog, a bi naletel na kar precej nasprotovanja. Čeprav bi bil velik del upokojencev na boljšem, bi to pomenilo formalno nižjo pokojnino. Sicer bi odpadlo plačilo 30 evrov iz žepa, a to je "psihološko" nekaj drugega kot nižja pokojnina.

 

Lahko pa seveda denar za upokojensko dodatno zavarovanje zberemo tudi s povečanjem stopnje prispevka za OZZ vseh zaposlenih. V tem primeru bi se morala dosedanja stopnja za pokritje izpada DZZ povečati za blizu 3 odstotne točke (na skupaj 15,6 %). A tudi tu imamo zopet dve alternativi:

 

1. Če bi za 3 % povečali samo stopnjo, ki jo plačujejo zaposleni (2.a), bi to pomenilo v povprečju za več kot 3 % nižje plače. Ob tem bi bila le tretjina zaposlenih z nižjimi plačami na boljšem za nekaj evrov mesečno (imeli bi sicer nižjo plačo, a manj kot 30 evrov, kolikor danes plačujejo za DZZ). Večini pa bi se plača znižala za več kot 30 evrov in bi bili na slabšem. Tudi zato, ker bi zaposleni pokrivali dosedanje plačevanje prispevka za DZZ upokojencev. V proračun bi v tem primeru izgubil preko 100 milijonov dohodnine, zaradi česar ta varianta ni najbolj sprejemljiva.

 

2. Po drugi alternativi (2.b) pa lahko povečamo samo stopnjo za delodajalce in prejemki zaposlenih ostanejo enaki. S tem bi se zaradi ukinitve DZZ tudi zaposlenim v povprečju zvišal standard za kake 3 %. To velja predvsem za zaposlene, kjer breme prevzamejo zaposlovalci (podjetja, zavodi), manj pa za samostojno zaposlene, kjer sami zagotavljajo vse plačilo. Gospodarske družbe bi prevzele okoli 270 milijonov (minus 30 milijonov, ker bi plačale manj davka na dobiček), kar se ob 4,7 milijardah dobička sicer ne zdi takšno breme. Za večino podjetij to velja, težje je za podjetja z izgubo (takšno so zaposlovala 65.000 ljudi). Potem pa imamo tudi štiri tisoč podjetij z 49.000 zaposlenimi, ki bi jih ti dodatni stroški pripeljalo v izgubo (če ne bi izvedli kakih drugih ukrepov, ker danes poslujejo na robu).

 

Ob tej dodatni obremenitvi gospodarstva pa je potrebno še upoštevati še eno pomembno dejstvo, ki ga radi spregledamo. Okoli četrtino mase plač prejemajo namreč zaposleni v javnem sektorju. Če torej povečamo prispevek na plače (kar najbrž izhaja iz intencije predlagatelja, da obremeni podjetja), bi se za okoli 130 milijonov evrov povečali tudi stroški v javnem sektorju, od šolstva, zdravstva, domov za starejše ... do javne uprave. Po tej alternativni varianti (2.a) bi bile javne finance dodatno obremenjene za skoraj 200 milijonov evrov.

 

Tako ena kot druga varianta ali tudi nekaj vmes bi povzročila kar precejšnje spremembe v položaju ljudi in podjetij, močno pa bi obremenila tudi javne finance. Zaradi tega je vprašanje, če bi sprememba v zbiranju DZZ prinesla pričakovane učinke in če je upravičena. Verjetno predlagatelji niso preverili vseh posledic, ki jih sicer preprosta ideja prinaša s seboj. Mogoče bi morali poiskati samo drugačen, bolj racionalen način plačevanja in ne rušiti vseh vzpostavljenih razmerij. Tudi glede na to, da bodo že predvidene davčne spremembe kar pomembno izboljšale položaj prebivalstva.

 

Opozoriti je potrebno še na dejstvo, da danes res vsi zavarovanci plačujejo enotnih 30 evrov DZZ, kar je pogosto očitek. Vendar moramo ob tem upoštevati, da nekdo z minimalno plačo namenja za zdravstvo iz OZZ 107 evrov (skupaj z DZZ 137 evrov), nekdo z 8.000 evri plače pa 1.018 evrov (skupaj 1.048), torej 7,5-krat več za isto storitev. S prenosom DZZ v OZZ bi se razmerje še bolj povečalo, na 1 : 9,5 oz. na 132 proti 1.248 evrov. Seveda bo nekdo z visoko plačo ta dodatni prispevek lažje poravnal, tudi še več, če bi bilo potrebno - a odprto je vprašanje, do kje je takšna progresija še upravičena in korektna.

 

Dopolnilnega zavarovanja ne smemo gledati samostojno, temveč skupaj s celotnim plačilom zdravstvenega prispevka.

 

Namesto prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja med obvezno bi mogoče morali razmišljati v smer, da bi ta sredstva zbirali podobno kot danes npr. prispevek za RTV. Vsak mesec dobimo položnico, sredstva pa zbira in izterjuje FURS. Vsekakor bi bilo takšno zbiranje bistveno cenejše kot danes, ko zavarovalnice porabijo okoli 10 % zbranih sredstev za svoje funkcioniranje. Seveda pa se zavedam, da ima prenos tudi teh sredstev na ZZZS tudi negativne učinke, a verjetno bi se dalo razrešiti na drugačen način in ne, da danes zasebne zavarovalnice porabijo 50 milijonov evrov.

 

Ob tem naj omenim še učinek morebitnega dodatnega povečevanja prispevka za ZPIZ po 0,8 % letno (skupaj 3,2 %), kar naj bi bilo tudi na mizi. S tem bi v pokojninsko blagajno priteklo dodanih 550 milijonov evrov. Vendar če je namen tega predloga izboljšanje položaja upokojencev, s tem to ne bo doseženo. Višina pokojnin namreč ni odvisna od zbranih sredstev, temveč od odločitev (in zakonov), za koliko jih letno povišamo. Kolikor pa potem ZPIZ-u zmanjka sredstev, pa razliko preprosto pokrije proračun. V zadnjih štirih letih so se npr. prispevki za pokojninsko zavarovanje povečali kar za 25 % (820 milijonov evrov) - a pokojnine zaradi tega nič več. Izdatki zanje so bili višji le za 4 % (185 milijonov), razliko pa je "profitiral" proračun, ki je dal zato pač 550 milijonov evrov manj.

 

Seveda pa bi to zvišanje podvojilo obremenitve, katere smo ocenjevali pod drugo varianto zvišanja prispevkov za OZZ. Gospodarske družbe bi dodatno obremenilo za 300 milijonov evrov in med "zgubaše" bi prešlo dodatnih 7 tisoč podjetij z 82.000 zaposlenimi. Pa še - skoraj 150 milijonov evrov bremena bi prevzele tudi javne finance z dvigom stroškov plač vseh zaposlenih v javnem sektorju ter vsemi posledicami, ki jih to prinaša. Vse to nakazuje, da bi predlagane spremembe verjetno preveč posegle v obstoječa razmerja, predvsem pa ne dosegle pričakovanih učinkov. To velja, če analiziramo ekonomske učinke pri posameznih deležnikih, seveda pa so pomembni še drugi vidiki.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe
0
15.12.2019 02:24
Kazimir Malevič pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 2,901
02/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,428
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,656
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,801
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,475
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 965
07/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,751
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 799
09/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 792
10/
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
Dragan Živadinov
Ogledov: 518